SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

54 Starček, S. 2010. Izgradnja objektnega kataloga digitalne navigacijske baze za učinkovito navigacijo intervencijskih vozil.
Mag. delo. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, smer: geodezija.
so organizirane v homogeno urejen vzorec. V rastrskem podatkovnem modelu je poudarek na
vsebini in sestavi (notranjosti) prostorskih območij. Rastrski podatkovni model predstavlja
točno določeno območje opazovanja, ki je pokrito z orientirano mreţo enakih celic. Osnovna
enota opazovanja je pravilna mreţna celica. Rastrski sistemi so primernejši za prikazovanje
območnih pojavov. Točkovni objekti so podani kot posamezna celica, linijski objekti
predstavljajo sklenjen niz celic, območni objekti pa so kot sklenjena skupina celic (Šumrada,
2005b). Med pomanjkljivostmi je najpomembnejša konstantna velikost celice ne glede na
detajle, velika količina podatkov in podatkovnih slojev, slaba grafična ločljivost predstavitev,
zelo zapletene mreţne analize ter teţavnost uporabe v 3D.
rastrski podatki
stvarni svet in
vektorski podatki
Slika 12: Primer rastrskih in vektorski podatkov ter stvarnega sveta (McKoy et al., 2001).
Fig. 12: Example of raster and vector data and the real world (McKoy et al., 2001).
4.3 Referenčne baze prostorskih podatkov
celica z vrednostjo
vektorska slika območja rastrska slika območja
Vsakdo, ki izvaja določene aktivnosti v zvezi s prostorskimi podatki, se sklicuje na posebne
podatke in baze podatkov, ki se imenujejo referenčni podatki oziroma referenčne baze
podatkov. Referenčni podatki oziroma referenčne baze podatkov nudijo tako prostorski vidik
oziroma prostorsko strukturo za izvajanje aktivnosti v geografskem prostoru, kot mehanizem
za povezovanje oziroma integracijo baz podatkov. Opis poloţaja pojava ali objekta v prostoru
je lokacija, ki je lahko določena s koordinatami ali v obliki imena ali šifre objekta v prostoru,
ki ima v njem znan poloţaj. Lociranje v prostoru določata standarda ISO 19111:2007 -