SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

Starček, S. 2010. Izgradnja objektnega kataloga digitalne navigacijske baze za učinkovito navigacijo intervencijskih vozil. 147
Mag. delo. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, smer: geodezija.
Na pojavni ravni se vsak prostorski objekt predstavi kot diskreten (obstoječi) pojav, ki je
vsebinsko podan s konkretnimi vrednostmi atributov in prostorsko s pomočjo geokod
(koordinate in časovni podatki) ter se kartografsko lahko prikazuje z izbranimi grafičnimi
znaki (kodiranje). Ti dejanski objekti se lahko ustrezno pojmovno razvrščajo v objektne tipe
glede na izbrane skupne značilnosti (atribute), vedenje (aktivnosti) in odnose (relacije), če je
načelo razvrščanja ustrezno razvito in opredeljeno za določeno problemsko področje ali je
privzeto iz ustreznega standardnega objektnega kataloga za področje obravnave. Uporabniške
potrebe in interne operativne zahteve narekujejo primarno merilo izbora pomembnih lastnosti,
operacij in odvisnosti objektnih tipov, ki so konceptualno in vsebinsko določeni v pojmovnem
modelu, ki je nadalje formalno opredeljen v ustrezni konceptualni (uporabniški) shemi.
Izbrana klasifikacijska shema objektnih tipov je normativni del metapodatkov (standardna
sestava in vsebina), ki za določeni podatkovni niz podrobno podaja uporabljeno razvrščanje
objektov in hkrati kodiranje objektnih tipov pojmovnega modela.
Klasifikacijska shema lahko sluţi tudi kot osnova za poenoteno grafično ponazoritev
objektnih tipov. Uporabljeno klasifikacijsko shemo lahko pojmujemo tudi kot standarden
privzeti profil ali podizbor, ki mora biti skladen z uporabljenim celovitim in standardnim
objektnim katalogom (Šumrada, 2005a).
Slika 46: Objektni tip »Stavba« (DNF Technical Group, 2006).
Fig. 46: Fetaure type »Building« (DNF Technical Group, 2006).