SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

66 Starček, S. 2010. Izgradnja objektnega kataloga digitalne navigacijske baze za učinkovito navigacijo intervencijskih vozil.
Mag. delo. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, smer: geodezija.
4.9 Mednarodni standard ISO 14825:2004 - Datoteke z geografskimi podatki
Mednarodni standard ISO 14825:2004 - Inteligentni transportni sistemi - Datoteke z
geografskimi podatki (GDF) - specifikacija splošnih podatkov, podaja logični in konceptualni
podatkovni model ter prenosni format za geografske podatkovne baze cestnih omreţij in
sorodnih pojavov v inteligentnih transportnih sistemih. Je objektno usmerjen in omogoča
uporabniško določitev vsebine podatkovnih tipov in atributov ter relacij.
Osnutek standarda GDF 1.0 je bil izdelan ţe leta 1988 in je bil namenjen predvsem za
uporabo v navigacijskih sistemih. Z naslednjimi različicami se je uporaba standarda razširila
tudi na druga področja inteligentnih transportnih sistemov. Različice GDF 2.2, 2.3 in 3.0 (leta
1996) so bile razvite v okviru CEN. Kasneje je razvoj standarda prešel pod okrilje ISO,
delovno skupino WG3, ki deluje v okviru tehničnega odbora TC 204 (Intelligent Transport
System) (Hiesterman et al., 2005). Aktualna različica standarda GDF 4.0 je bila objavljena
spomladi leta 2004, kot mednarodni standard ISO 14825:2004.
Standard GDF je namenjen modeliranju transportnih in prometnih omreţij. Je vodilni B2B
(Business-to-Business) standardni prenosni format za aplikacije in storitve na področju
inteligentnih transportnih sistemov, ki zahtevajo detajlne in kakovostne prostorske podatke. V
osnovi je namenjen za cestno navigacijo vozil, pri čemer je uporaben tudi za storitve na
podlagi lokacije (LBS) in mnoge druge oblike transporta in prometnih aplikacij. Uporabo
standarda GDF spodbuja tudi Evropska unija. Na standardu GDF temeljijo izdelki podjetij
Tele Atlas in NAVTEQ. Bosch, Philips in Volvo uporabljajo standard GDF za svoje cestne
navigacijske sisteme.
GDF 4.0 je razdeljen na tri vsebinska področja: konceptualni podatkovni model, opis vsebine
in prenosni format. V konceptualnem podatkovnem modelu so določeni objektni tipi, atributi
in relacije. Definirani so enostavni in kompleksni atributi, slednji imajo še podatribute. Opis
vsebine je podan v štirih vsebinskih sklopih in sicer: objektnem katalogu, atributnem
katalogu, katalogu relacij in v pravilih za opredelitev objektov. Prenosni format sestoji iz
zapisov, pri čemer so najmanjše prostorske in vsebinske enote podatkovne strukture sekcije.
Le-te so razdeljene v sloje, ti pa v mnoţice podatkov (Hiesterman et al., 2005).