SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

76 Starček, S. 2010. Izgradnja objektnega kataloga digitalne navigacijske baze za učinkovito navigacijo intervencijskih vozil.
Mag. delo. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, smer: geodezija.
območju današnje Polinezije. Dobri navigatorji so bili tudi Vikingi na območju današnje
Skandinavije. Prve izkušnje na področju pomorske navigacije si je človek pridobival ţe okrog
2500 let pr.n.š. Za časa antike so bili prvi znani raziskovalci, ki so se začeli ukvarjati z
razvojem pomorske navigacije. Prvo egipčansko pomorsko potovanje je omenjeno ţe leta
3200 pr.n.š. Znani pomorščaki in navigatorji so bili tudi Polinezijci (1000 pr. n. š.–800 n.š.).
Arabci so uporabljali pripravo za navigacijo, ki so jo imenovali kamal, iz lesa izrezljan
pravokotnik. Na enem koncu je bil pripet z vrvjo, ki jo je navigator lahko drţal npr. med
zobmi tako, da je bila zagotovljena stalna širina med opazovalčevimi očmi in pripravo.
Pomemben vpliv na razvoj navigacijskih tehnik so imeli nedvomno stari Grki
(340 pr.n.š.–150 n.š.). Piteas, grški astronom in geograf je bil eden začetnikov navigacije v
stari Grčiji. Iznašel je zanesljive metode določanja zemljepisne širine s pomočjo sončne ure,
predstavil je teorijo, ki povezuje plimovanje z Luninimi menami in poskusil je določiti smer
severa (Avbelj, 2008).
V času 1. in 2. stol. pr.n.š, ko še niso poznali kompasa, so si pomorščaki pri določevanju poti
oziroma smeri od Grčije do Kitajske pomagali z opazovanjem vetra. Kompas so izumili na
Kitajskem okrog leta 1100. Kmalu je postal nepogrešljiv v pomorski navigaciji. Leta 1904 je
nemški izumitelj Christian Huelsmeyer predstavil prvo navigacijsko napravo, ki je uporabljala
radarsko tehnologijo. Radijski iskalci smeri so bile prve elektronske naprave, ki so jih začeli
mnoţično uporabljati za namene navigacije. Druga svetovna vojna je prinesla izjemne
izboljšave elektronskih naprav.
5.2.1 Zgodovinski pregled razvoja cestnih navigacijskih sistemov
Ob razvoju navigacije, ki je bila v njenih začetkih v podporo predvsem pomorščakom pri
odkrivanju bliţnjih in daljnih deţel, so se vzporedno razvijale metode in naprave za podporo
pri navigaciji na kopnem. Prve tovrstne naprave naj bi izumili ţe Kitajci. Ena od naprav se je
imenovala »voz, ki kaţe na jug«. Skoraj istočasno so na Kitajskem izumili napravo za
merjenje razdalje. Zobati mehanizem naprave je vrtenje koles prenašal na gibanje rok dveh
figur, od katerih je ena na vsak prevoţen li (starokitajska dolţinska enota) udarila boben,
druga na vsakih 10 li na gong (Zhao, 1997).