29.10.2012 Views

SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

64 Starček, S. 2010. Izgradnja objektnega kataloga digitalne navigacijske baze za učinkovito navigacijo intervencijskih vozil.<br />

Mag. delo. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, smer: geodezija.<br />

karte so neposredni predhodnik geografskih informacijskih sistemov. Uporaba geografskih<br />

informacijskih sistemov je s svojimi moţnostmi prinesla bistvene prednosti v primerjavi s<br />

klasičnimi te<strong>mat</strong>skimi kartami (Petrovič, 2007):<br />

- moţnost hranjenja večjih količin podatkov v podatkovnem modelu, kot jih hkrati<br />

prikazujemo na upodobitvi/karti,<br />

- samodejno ali polsamodejno izvajanje prostorskih analiz s podatki,<br />

- moţnost hitrejšega posodabljanja vsebine (prostorskih podatkov),<br />

- moţnost dinamičnih – premikajočih in časovno spreminjajočih se upodobitev,<br />

- moţnost uporabnikove interakcije pri pregledovanju upodobitev prostorskih podatkov,<br />

- moţnost dostopa do podatkov in prikazov prek različnih komunikacijskih omreţij in tudi<br />

- razširjena moţnost trirazseţnostnih (3D) upodobitev.<br />

Ne smemo zanemariti tudi nadaljnje uporabe podatkov v digitalni obliki – modeliranja,<br />

povezovanja, upravljanja in analize podatkov, ki pokaţejo pravo moč geografskih<br />

informacijskih sistemov. Z njimi se poveča uporabnost podatkov pri reševanju celovitejših<br />

problemov (Komac, 2001). Kakovost izdelane karte je odvisna od objektivnih in subjektivnih<br />

vzrokov. Med drugim nanjo vplivajo: kakovost geodetske osnove in <strong>mat</strong>e<strong>mat</strong>ičnih elementov,<br />

kakovost vsebinske popolnosti in geografske resničnosti, aţurnost vsebine, preglednost in<br />

razločnost prikaza, geometrijska natančnost in grafična kakovost (Petrovič, 2006).<br />

4.8 Medopravilnost<br />

Medopravilnost je sposobnost sistema oziroma njegovih komponent za zagotavljanje<br />

porazdeljevanja informacij in nadzor postopkov sodelovanja med aplikacijami (Čeh, 2002).<br />

Medopravilnost je pogoj, ki je izpolnjen takrat, ko se podatki ali storitve med elektronskimi<br />

sistemi in/ali njihovimi uporabniki lahko izmenjujejo zanesljivo in (navidezno) neposredno.<br />

Izpolnjevanje pogoja medopravilnost omogoča, podpira in pospešuje delitev obdelav ter<br />

porazdeljevanje podatkov med raznimi sistemi. Medopravilnost je zmoţnost komuniciranja,<br />

izvajanja programov in prenosa podatkov med raznimi funkcionalnimi enotami na način, ki<br />

od uporabnika ne zahteva posebnega poznavanja tehničnih značilnosti takšnih naprav<br />

(Aţman, 2006).

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!