SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

118 Starček, S. 2010. Izgradnja objektnega kataloga digitalne navigacijske baze za učinkovito navigacijo intervencijskih vozil.
Mag. delo. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, smer: geodezija.
7.4 Navteq metoda iskanja optimalne poti
NAVTEQ je eno vodilni podjetij na svetu na področju digitalnih kartografskih podatkov za
avtomobilske navigacijske sisteme, mobilne navigacijske instrumente, spletne kartografske
aplikacije ter rešitve za javne in poslovne namene (Navteq, 2010). NAVTEQ digitalna
navigacijska podatkovna baza je tudi najpogosteje uporabljena v navigacijskih instrumentih,
ki so dosegljivi na trţišču. NAVTEQ-ova metoda za določanje optimalnih poti sloni na
Dijkstrovem algoritmu in algoritmu A*. Kakor sledi iz opisa funkcij algoritmov, le-ti
omogočajo določitev najkrajše poti med dvema točkama (ali vozliščema). Kot ţe rečeno,
najkrajša pot ni nujno pot, ki jo prepotujemo v najkrajšem času. Opisane algoritme lahko
prilagodimo tako, da kot uteţ upoštevajo tudi druge parametre, ne zgolj dolţino poti (Moore,
2009). V kolikor povezave (cestni odseki) vsebujejo podatek o npr. največji dovoljeni ali
povprečni hitrosti, pri čemer je znana dolţina povezav, lahko izračunamo čas, ki je potreben
za voţnjo po izbrani poti. S tem lahko algoritem enostavno določi pot, za katero potrebujemo
najkrajši čas potovanja med dvema točkama.
Če se ţelimo čim bolj pribliţati stanju v stvarnem svetu, je za določitev optimalne poti
potrebno upoštevati niz parametrov. Podjetje NAVTEQ za določitev optimalne poti uporablja
podatke o hitrostnih omejitvah na posameznih cestnih odsekih, o lastnostih cestišča, prometni
obremenjenosti vozišča idr. Upoštevajo podatke o prepovedanih manevrih, kriţiščih,
kroţiščih, semaforjih idr. Metoda optimizacije algoritma za določanje optimalne poti temelji
na določanju kategorij cest. Le te podjetje NAVTEQ deli na pet funkcionalnih razredov
(Functional Classes), označenih od FC1 do FC5. Pri tem FC1 predstavlja cestni odsek z
visokim pretokom prometa, z moţnostjo voţnje visokih hitrosti (ceste med velikimi mesti,
ponavadi avtoceste). FC4 je oznaka za cestni odsek z visokim prometnim pretokom in
zmernimi hitrostmi voţnje (cestni odseki v urbanih središčih). Razredi ne predstavljajo nujno
npr. uradnih hitrostnih omejitev. Podatki so dobljeni na podlagi meritev in neposrednih
izkušenj uporabnikov. Algoritem za določanje optimalne poti tako sledi cilju, da potnika čim
hitreje pripelje npr. iz cestnega odseka funkcionalnega razreda FC5 na cestni odsek višjega
funkcionalnega razreda. Ob tem določa optimalno pot tako, da poskuša izbirati cestne odseke
čim višjega funkcionalnega razreda. Naslednja metoda optimizacije algoritma uporablja
princip hkratnega določanja optimalne poti iz začetne do končne točke potovanja in iz končne