29.10.2012 Views

SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

74 Starček, S. 2010. Izgradnja objektnega kataloga digitalne navigacijske baze za učinkovito navigacijo intervencijskih vozil.<br />

Mag. delo. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, smer: geodezija.<br />

Razvoj in potrebe na tem področju so naraščale vzporedno z razvojem globalnih satelitskih<br />

navigacijskih sistemov GNSS, kot je npr. GPS (Global Positioning System). Slednji glede na<br />

ceno, uporabnost in operabilnost odgovarja na potrebe in zahteve uporabnikov tudi na<br />

področju cestne navigacije. Navigacijske sisteme, ki se uporabljajo v vozilih (avtomobili,<br />

tovorna vozila, gradbena mehanizacija idr.) imenujemo tudi in-car ali navigacijski sistemi za<br />

kopenska vozila LVNS (Land Vehicle Navigation System). GPS-navigacijo s pridom ţe nekaj<br />

časa izkoriščajo pomorci, da jih vodi od luke do luke. Instrumenti ponujajo tudi moţnost, da<br />

na podlagi informacij o luninih menah nakaţejo ribičem, kje se zbirajo ribe. Letalskih<br />

prevozov si brez navigacije ţe dolgo ne znamo predstavljati. Navigacijski sistemi na morju in<br />

v zraku lahko temeljijo zgolj na uporabi sistemov GNSS, saj sprejem signalov s satelitov ni<br />

oviran. Na kopnem je drugače. Še vedno velja, da je na veliki večini kopenskega površja,<br />

dosegljivost satelitskih signalov ustrezna katerikoli čas dneva. Proble<strong>mat</strong>ična so predvsem<br />

območja porasla z gosto vegetacijo in urbana območja z visokimi stavbami. Navigacijska<br />

tehnologija in navigacijski instrumenti danes ne predstavlja več zgolj atraktivnega produkta za<br />

potrošnika. Uporabni so na številnih področjih vsakdanjega ţivljenja. Prispeva k varnosti v<br />

cestnem prometu, organizaciji in nadzoru transportnih procesov, optimizacij poti in<br />

posledično zmanjševanju stroškov transporta. Proizvajalci avtomobilov danes ne vgrajujejo<br />

navigacijskih naprav več kot le dodatek, temveč kot del standardne opreme in kot pomemben<br />

del večnamenskih tele<strong>mat</strong>skih sistemov, ki se uporabljajo za zagotavljanje informacij<br />

vozniku. Primeri takšnih sistemov so denimo Honda navigacijski sistem, Mercedesov TeleAid<br />

sistem in sistem Onstar, ki ga razvija General Motors (Godha, 2006). V letu 2009 je na svetu<br />

v uporabi okrog 150 milijonov navigacijskih naprav, od tega okrog 90 milijonov osebnih<br />

(prenosnih) navigacijskih naprav in 28 milijonov mobilnih telefonov, ki ponujajo moţnost<br />

navigacije. Med uporabniki jih je še vedno največ v Evropi in Severni Ameriki. Največja rast<br />

navigacijskih naprav se beleţi v sistemih mobilnih in pametnih telefonov (Robinson, 2009).<br />

Raziskava (iSupply Research, 2009) kaţe, da je predviden porast števila prenosnih<br />

navigacijskih naprav ob koncu leta 2009 na okrog 115 milijonov. Ob tem je število pametnih<br />

telefonov naraslo na okrog 58 milijonov izdelkov. Analize trga kaţejo, da se bo število<br />

prenosnih osebnih navigacijskih naprav do leta 2011 povečalo na okrog 130 milijonov. Pri<br />

tem se predvideva velik porast števila pametnih telefonov, ki omogočajo uporabo GPS, na kar<br />

117 milijonov. Leta 2014 bi naj število uporabnikov pametnih telefonov ţe preseglo število

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!