SIMON STARČEK, prof. mat. IZGRADNJA OBJEKTNEGA KATALOGA

58 Starček, S. 2010. Izgradnja objektnega kataloga digitalne navigacijske baze za učinkovito navigacijo intervencijskih vozil.
Mag. delo. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, smer: geodezija.
konceptualno (skladnost podatkov s pravili konceptualne sheme), domensko (skladnost
vrednosti podatkov z vrednostmi domene), formatno (stopnja doslednosti, s katero so
podatki shranjeni v skladu s fizično strukturo niza podatkov) in topološko (pravilnost
eksplicitno kodiranih topoloških značilnosti niza podatkov) doslednost,
- poloţajna natančnost: absolutna oziroma zunanja (razlika med koordinatnimi vrednostmi,
ki so predstavljene v podatkih, ter vrednostmi pravih koordinat - privzete koordinate),
relativna oziroma notranja (razlika med podatki o relativnih poloţajih pojavnih oblik ter
pravimi - privzetimi, kot pravimi - relativnimi poloţaji), poloţajna natančnost mozaičnih
celic (razlika med poloţajnimi vrednostmi v gridnih podatkih ter pravimi, privzetimi kot
pravimi, relativnimi poloţaji),
- časovna natančnost: natančnost časovne mere (pravilnost podatka glede na časovno
referenco - napaka meritve časa), časovna doslednost (pravilnost podatkov o zaporednih
dogodkih) in časovna veljavnost (veljavnost podatkov glede na čas).
Poloţajna natančnost prostorskih podatkov je po Triglav Čekada et al. (2010) kakovosti, ki
podaja stopnjo ujemanja rezultatov meritev z dejansko vrednostjo. Pojem natančnosti meritev
pomeni stopnjo razpršenosti rezultatov okoli srednje vrednosti in se običajno izraţa s
standardnim odklonom. Meritve, ki so točne, so hkrati pravilne in natančne. Skupna poloţajna
točnost podatkov na karti je rezultat točnosti meritev in točnosti, s katero smo podatke zarisali
na karto. Skupno poloţajno točnost podatkov lahko imenujemo tudi geometrijska točnost
karte.
Pregledni elementi podatkov, ki zagotavljajo splošne, nekvantitativne informacije kakovosti
podatkov, so:
- namen: podaja osnovni namen izdelave in sestave podatkovnega niza,
- uporabnost: podaja pregled izkušenj iz predhodnih uporab podatkovnega niza in
- poreklo: opisuje vire, izvor in zgodovino vzpostavitve in predelav podatkovnega niza.
Na voljo je veliko kakovostnih podatkov, predvsem zbranih z laserskim skeniranjem (aero in
terestrično). Uporabnost podatkov lahko zelo naraste, če skrbno kontroliramo njihovo
kakovost. Vse nove vire je treba pred integracijo celovito ovrednotiti z referenčnimi viri (npr.
z geodetskimi točkami ali drugimi neodvisnimi podatki) in jih po potrebi popraviti z