ISIS junij 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

18
NOVICE
znak, člani in raziskovalna skupina Društva
medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov
Ljubljana, ki so s svojim delom prispevali
k razvoju in ugledu poklica: Vera Čepon, Darinka
Fras, Marta Kavšek, Metka Kovačič, mag.
Liljana Leskovic, Nedeljka Luznar, Oti Mertelj,
Marinka Orehek, Genovefa Virag in raziskovalna
skupina Društva medicinskih sester, babic
in zdravstvenih tehnikov Ljubljana.
Predsednica Zbornice - Zveze mag. Bojana
Filej je opozorila, da bo po Analizi preskrbljenosti
z medicinskimi sestrami do leta 2033, ki
jo je pripravil Inštitut za varovanje zdravja, v
prihodnjih letih prišlo do velike generacijske
premene medicinskih sester. Tako bomo v
Sloveniji v prihodnjih desetletjih potrebovali
pomembno dodatno število medicinskih
sester, ki ga ne moremo v celoti pridobiti z izobraževanjem.
Gre seveda za oceno trendov in
ne za natančne izračune, saj je težko načrtovati
kadrovske zmogljivosti za toliko časa v naprej.
Predlagano je bilo, da se podobno analizo z
uporabljeno ali sorodno metodologijo opravlja
na tri do pet let.
Ker se tudi Evropa sooča z zaskrbljujočim
pomanjkanjem medicinskih sester, je Mednarodni
svet medicinskih sester (ICN) posredoval
gradivo s številnimi rezultati raziskav, ki so bile
izvedene v različnih državah in ki se nanašajo
na posledice in na zmanjšano varnost pacientov
pri neustreznem zaposlovanju: npr., če
medicinski sestri na kirurgiji, ki že skrbi za štiri
paciente, dodelimo samo še enega pacienta, je
le-ta za sedem odstotkov bolj izpostavljen, da
Tak je naslov fotografske razstave,
predstavljene v Mali galeriji
Kliničnega centra. Avtorja sta
zakonca Urška Gantar Rott in
Tomaž Rott, oba zdravnika in
člana KUD-a KC in MF. Prof. Rott je tudi
podpredsednik KUD-a. Fotograf je povedal, da
so fotografije nastale na potovanjih po svetu.
Slike z ženo zbirata spontano, brez posebnega
načrta. Fotografiranje mu namreč predstavlja
popotni dnevnik, v katerega slikovno beleži
različna doživetja. Ideja o današnji tematiki
fotografskih izsekov je nastala po opazovanju
praznovanja verskih praznikov po svetu in pri
nas. Posnela sta domače in tuje romarske kraje.
Razstavo sta postavili vodji Male galerije dr.
Maja Benca in oblikovalka Biserka Komac.
Špela Kovačič
bo umrl v tridesetih dneh po sprejemu; pri kar
23 odstotkih pacientov so se med 30-dnevnim
bivanjem v bolnišnici pojavili zapleti, ki niso
bili povezani z njihovo boleznijo, in kar osem
odstotkov jih je zaradi njih umrlo. Ugotovljeno
je tudi bilo, da obstaja visoko razmerje med
številom pacientov in številom medicinskih
sester, ki so povezana s povečanim tveganjem
čustvene izčrpanosti in nezadovoljstvom s
trenutno službo. Medicinske sestre, ki nenehno
delajo nadure ali pri delu nimajo zadostne
podpore, so nagnjene k večji odsotnosti z dela
in slabšemu zdravju. Za ustrezno zaposlovanje
se je večkrat izkazalo, da prispeva k boljšim
rezultatom pri pacientih, kar se v končni fazi
kaže v zmanjšanih zdravstvenih stroških ter v
povečanih prihodkih od davkov, ker se pacienti
vrnejo v aktivno delovno silo.
V Sloveniji podobnih raziskav ni, prav
tako ni ustreznih kadrovskih normativov,
ki bi temeljili na dejanskih obremenitvah
medicinskih sester. Nekateri zavodi celo ukinjajo
delovna mesta, če se je le-to izpraznilo
zaradi upokojitve, drugi pa ne zaposlujejo, da
bi finančno uspešno poslovali, saj so kadri
največji strošek.
Medicinske sestre delajo s skrajnimi napori,
da bi zagotovile kakovostno in za paciente varno
zdravstveno nego. Zato je Zbornica – Zveza
dolžna opozoriti na obstoječe probleme.
Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni
negi Slovenije Jelka Mlakar je povedala,
da si že vrsto let prizadevajo za izboljševanje
delovnih pogojev medicinskih sester in
Sveti kraji različnih
verstev sveta
zdravstvenih tehnikov. Predstavniki sindikata
se zavedajo, da je velika večina zaposlenih v
zdravstveni negi preobremenjenih z delom,
da se pri številnih kažejo znaki izgorelosti, kar
dokazuje, da je bila politika zaposlovanja v posameznih
zdravstvenih domovih, bolnišnicah
in socialno-varstvenih ustanovah pomaknjena
"na rob" interesa odgovornih. Posledično
ugotavljajo kritično pomanjkanje zaposlenih
v zdravstveni negi, predvsem diplomiranih
medicinskih sester. Ob tem velja poudariti, da
na državni ravni za področje zdravstvene nege
ni kadrovskih normativov, ki bi zagotavljali
ustrezne delovne razmere in predvsem enake
obremenitve zaposlenih na primerljivih delovnih
področjih.
Predstavniki sindikata si intenzivno prizadevajo
tudi za ustrezno vrednotenje dela
zaposlenih v zdravstveni negi. Prevedba plač
v javnem sektorju je nedvoumno pokazala na
podhranjenost oziroma podvrednotenje dela
zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester
na vseh področjih njihovega delovanja s "primerljivimi"
poklici v javnem sektorju.
Sindikat ocenjuje, da je zahtevnost poklicev
v zdravstveni negi na eni strani in mačehovski
odnos države do zaposlenih v zdravstveni
negi na drugi strani pripeljal do paradoksa,
ki se kaže v "begu iz poklica", iskanju lažjih
delovnih mest in, ne glede na prizadevanja
številnih med nami, do manjšega učinka in
doprinosa zdravstvene nege posameznikom
in družbi v celoti.
Zagotovo pa še vedno velja, da je zadovoljen
delavec tudi najboljši delavec.
Predsednica razširjenega strokovnega
kolegija za zdravstveno nego pri ministrstvu
za zdravje, Vesna Čuk, je predstavila predlog
minimalnih kadrovskih standardov za
področje zdravstvene nege v bolnišnični
dejavnosti na osnovi razvrščanja pacientov v
štiri kategorije zahtevnosti zdravstvene nege
in na osnovi razmejitve del in nalog v zdravstveni
negi med tehnikom zdravstvene nege in
diplomirano medicinsko sestro. Ugotovljeno
je bilo, da danes primanjkuje 1877 (58 odstotkov)
diplomiranih medicinskih sester in 559
(11,38 odstotka) tehnikov zdravstvene nege
na bolniških oddelkih slovenskih bolnišnic.
Podobni predlogi se pripravljajo tudi za ambulantno,
dispanzersko in patronažno dejavnost
ter za socialno-varstvene zavode, kjer pa se
srečujemo ne le s pomanjkljivo, temveč tudi z
neustrezno kadrovsko zasedbo.
Na osnovi dobljenih podatkov so kolegij,
Zbornica - Zveza in sindikat pripravili predlog
stopenjskega razreševanja primanjkljaja kadra
v zdravstveni negi, saj se zavedajo pomembnosti
javnofinančnih učinkov. Predlog je bil
predstavljen ministru za zdravje.
ISIS junij 2006