ISIS junij 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

PRAVNI KOTIČEK
71
Osebni izbrani zdravniki in licence po letu 2007
Tina Šapec Mahmutović
V zadnjem času med zdravniki, v zvezi s pogoji za opravljanje dela osebnega
izbranega zdravnika in z domnevno obveznostjo, da mora vsak zdravnik po
1. 1. 2007 imeti opravljeno specializacijo, krožijo polresnice oziroma delne resnice,
ki povzročajo nelagodje in včasih celo preplah.
Pogoje za osebne izbrane zdravnike (za mladoletne osebe,
polnoletne osebe, zobozdravnike in ginekologe) še vedno
določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 20/2004-UPB, 62/2005,
76/2005, 100/2005, 21/2006 in 38/2006, v nadaljevanju:
ZZVZZ) v 80. členu petega poglavja, z naslovom Uveljavljanje pravic
iz zdravstvenega zavarovanja: "Pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega
zavarovanja po tem zakonu ima zavarovana oseba pravico do proste
izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda.
Zdravnik, ki ga zavarovana oseba izbere, je njen izbrani osebni
zdravnik. Mladoletne osebe morajo imeti izbranega osebnega zdravnika.
Zavarovana oseba ima pravico, da poleg splošnega osebnega zdravnika
svobodno izbere tudi osebnega ginekologa, specialista ginekologije s
porodništvom in osebnega zobozdravnika. Izbrani osebni zdravnik
za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti je specialist
pediater ali specialist šolske medicine, izjemoma je lahko specialist
splošne medicine (družinske medicine), ali zdravnik splošne medicine
s podiplomskim študijem iz zdravstvenega varstva žensk,
otrok in mladine. Zdravnik, ki ne izpolnjuje pogojev, pa zdaj izvaja
zdravstveno varstvo otrok in mladine do dopolnjenega 19. leta starosti,
mora do leta 2002 pridobiti ustrezno strokovno usposobljenost. Za zavarovane
osebe, starejše od 19 let, je izbrani osebni zdravnik specialist
splošne medicine (družinske medicine) ali specialist medicine dela,
prometa in športa, izjemoma je lahko tudi zdravnik splošne medicine
s podiplomskim študijem socialne medicine.
Izbrani osebni zobozdravnik za starostno obdobje do dopolnjenega
19. leta je praviloma zobozdravnik, usposobljen za zobozdravstveno
varstvo otrok in mladine. Osebni zdravnik skrbi za
zdravje zavarovane osebe in je pooblaščen, da jo napoti na zdravniško
komisijo, k specialistu in v bolnišnico, predpiše na račun zavoda zdravila
na recept in vodi ter izbira zdravstveno dokumentacijo o zavarovani
osebi. Izbrani osebni zdravnik (razen osebnega ginekologa in osebnega
zobozdravnika) je pooblaščen tudi za ugotavljanje nezmožnosti za delo
in drugih razlogov za začasno zadržanost od dela do 30 dni. Zavarovana
oseba si izbere osebnega zdravnika najmanj za dobo enega leta. To obdobje
se lahko skrajša, če pride med zdravnikom in zavarovano osebo
do nesoglasij in nezaupanja.
Osebni zdravnik lahko pooblastila iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo
na diagnostiko in zdravljenje, vključno s predpisovanjem zdravil
na recept, kot tudi napotitev na bolnišnično zdravljenje, prenese na
ustreznega specialista, napotenega zdravnika, če to narekuje bolnikovo
zdravstveno stanje in racionalnost dela. Če je izbrani osebni zdravnik
za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti zdravnik splošne
medicine, praviloma pooblasti najbližjega ustreznega specialista pediatra
oziroma specialista šolske medicine za izvajanje preventivnega
zdravstvenega varstva.
Način uresničevanja pravic do proste izbire zdravnika in zdravstvenega
zavoda uredi zavod s splošnim aktom."
Iz zgoraj navedenega izhaja, da so pogoji za izbrane osebne zdravnike,
ki jih določa ZZVZZ, ostali enaki.
V skladu z določili Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št.
36/04-UPB-2 in 62/04; v nadaljevanju: ZZdrS) in Pravilnika o zdravniških
licencah (Uradni list 109/99 in spremembe; v nadaljevanju: pravilnik), pa
mora vsak zdravnik, ki dela s pacienti, torej tudi izbrani osebni zdravnik
za mladoletne osebe, imeti veljavno licenco.
Tukaj se za vse izbrane osebne zdravnike, ki so specialisti, tudi po 1.
1. 2007 nič ne spremeni (se pravi, licenca jim je/bo podeljena za licenčno
obdobje sedem let in podaljšajo jo pod enakimi pogoji, kot do sedaj - v
preteklem licenčnem sedemletnem obdobju morajo zbrati najmanj 75
kreditnih točk v skladu z določili pravilnika o zdravniških licencah; v
kolikor v tem obdobju ne opravljajo zdravniške prakse v polni delovni
obveznosti, jim Zbornica za podaljšanje licence lahko predpiše posebne
pogoje v obliki dodatnega strokovnega izpopolnjevanja.).
Za zdravnike nespecialiste, se pravi zdravnike splošne medicine brez
opravljene specializacije, pa obstajata dve različici, in sicer:
1. zdravniku splošne medicine - nespecialistu (s podiplomskim
študijem iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine/s podiplomskim
študijem socialne medicine), ki mu je bila izdana licenca
za področje splošne medicine pred 1. 1. 2000, za podaljšanje licence
za delo na področju splošne medicine za obdobje po 1. 1. 2007 ni
potrebno opraviti specialističnega izpita. Tako določata 83. člen
ZZdrS in drugi odstavek 58. člena pravilnika;
2. zdravnik splošne medicine - nespecialist (s podiplomskim študijem
iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine/s podiplomskim
študijem socialne medicine), ki je licenco za delo na področju splošne
medicine prvič pridobil po 1. 1. 2000, le-te po izteku licenčnega
obdobja ne bo mogel podaljšati, temveč bo moral imeti opravljeno
specializacijo.
junij 2006 ISIS