ISIS junij 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

36
AKTUALNO
Perkutana koronarna intervencija z uporabo
žilnih opornic (koronarnih stentov)
Kaj naj bi vedel vsak zdravnik, ne glede na specialnost
V
zadnjih letih se število perkutanih koronarnih intervencij
(PCI) neprestano povečuje in v Sloveniji smo
v lanskem letu opravili več kot 2700 teh posegov. Z
bolniki po PCI se zato pri svojem delu vedno pogosteje
srečujejo ne le kardiologi, ampak tudi zdravniki drugih
specialnosti. Za pravilno obravnavo teh bolnikov je zato potrebno
osnovno znanje o PCI in stentiranju koronarnih arterij.
PCI je relativno neinvaziven poseg, ki ga opravimo v angiografskem
laboratoriju bodisi pri bolnikih s stabilno koronarno boleznijo ali bolnikih
z akutnim koronarnim sindromom (Slika 1).
Marko Noč
A.
B.
C.
A. B.
D.
E.
C.
Popolna zapora ene izmed koronarnih arterij ob razvijajočem se akutnem
srčnem infarktu (A). Preko vodilnega katetra čez zaporo uvedemo
vodilno žico in preko nje na tarčno mesto postavimo dilatacijski balon,
ki ga s pomočjo posebne priprave pod tlakom napolnimo s kontrastnim
sredstvom in tako razširimo koronarno arterijo. (B). Ponovno slikanje
koronarne arterije pokaže lepo prehodno koronarno arterijo, ki se v celoti
napolni s kontrastom (C).
Postavitev koronarnega stenta. A - zdrava koronarna arterija. B - koronarna
arterija, ki jo pomembno zožuje aterosklerotični plak. C - postavitev
koronarnega stenta s pomočjo dilatacijskega balona. D - končni rezultat,
ki kaže popolnoma prehodno koronarno arterijo. E-preraščanje stenta z
endotelnimi celicami, kar zagotovi gladko žilno površino.
Namesto samo balonskega širjenja koronarne zožitve v več kot 90
odstotkih uporabljamo žilne opornice ali stente (Slika 2), s pomočjo
katerih dosežemo bolj optimalen in stabilen rezultat posega. Stent je
v bistvu “kovinska mrežica”, ki je pritrjena na dilatacijski balon, preko
katerega ga tudi postavimo na mesto koronarne zožitve. Stent tako ostane
vpet v žilno steno in postopoma ga prerastejo endotelne celice.
V zadnjih letih so se poleg "navadnih" uveljavili tudi stenti, ki so
prekriti s citostatikom. Od stentov, prekritih s citostatikom, v Sloveniji
trenutno uporabljamo stente s komercialnimi imeni "Cypher" in "Taxus".
S kratico jih pogosto imenujemo tudi "DES" (drug eluting stents),
za razliko od "navadnih", ki imajo kratico "BMS" (bare metal stents).
DES-stenti nedvomno pomenijo velik napredek v intervencijski kardiologiji,
saj pomembno zmanjšajo pogostost ponovne zožitve koronarne
arterije (restenoze) na mestu širitve v primerjavi z BMS-stenti. Potreba
po dodatni intervenciji ali celo srčni operaciji je zato bistveno manjša.
Ob uporabi DES-stentov pa se moramo zavedati tudi možnih zapletov,
ki so lahko smrtno nevarni in do katerih največkrat pride v času, ko je
bolnik že odpuščen s kardiološkega oddelka. Z morebitnimi zapleti se
zato največkrat srečujejo zdravniki drugih specialnosti.
Citostatik ne zavre le prekomernega razrasta endotelnih celic in s tem
razvoja restenoze, ampak tudi upočasni prekritje stenta z endotelnimi
celicami. Prekritje stenta z endotelnimi celicami je zelo pomembno, saj
omogoča, da stentirana površina ni več nagnjena k nastanku krvnega
strdka. Prekritje BMS-stenta z endotelijem običajno traja od 3 do 4 tedne,
pri DES-stentu pa praviloma več mesecev ali celo več kot eno leto. V
obdobju, ko stent še ni prekrit z endotelijem, je zato poleg acetilsalicilne
kisline (aspirin), ki jo bolnik mora jemati dosmrtno, potrebna dodatna
antitrombotična zaščita s klopidogrelom (plavix). Pri uporabi BMSstenta
morajo bolniki jemati klopidogrel en mesec, pri uporabi stenta,
prekritega s citostatikom, pa vsaj šest mesecev. Interval šestih mesecev
dodatnega zdravljenja s klopidogrelom se v tujini postopoma podaljšuje
in v ZDA že znaša eno leto ali celo več. Predčasno prenehanje opisanega
antitrombotičnega zdravljenja z aspirinom in klopidogrelom ima lahko
katastrofalne posledice za bolnika. Ker stent še ni popolnoma prekrit
z endotelijem, se lahko na neprekritih delih sproži proces tromboze,
ki zapre svetlino koronarne arterije na mestu širitve. Verjetnost takega
zapleta ob predčasni ukinitvi antitrombotičnega zdravljenja znaša vsaj
ISIS junij 2006