ISIS junij 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

UVODNIK
3
Neodvisnost zobozdravnikov
Po letu dni spet pišem uvodnik. Februarja sem prevzela odgovorno funkcijo
predsednice odbora za zobozdravstvo Zdravniške zbornice.
V tem kratkem času vodenja odbora ugotavljam, da zobozdravniki znotraj Zbornice
nismo neodvisni in da Zbornica kot celota nima dovolj vpliva na zdravstveni
sistem. Zbornica bi si morala pridobiti pravico, da bi sodelovala pri pripravi in ne
samo komentiranju nove zdravstvene zakonodaje.
Že lani sem v uvodniku napisala, da je osrednjega pomena položaj zdravnika in
zobozdravnika, v tej smeri bo tudi potekalo delo našega odbora.
Zobozdravniki imamo specifičen položaj že znotraj samega zdravništva, pogosto
že tukaj naletimo na veliko nerazumevanja.
Žal precej pogosto naletimo na nesodelovanje tudi znotraj samega zobozdravništva,
kjer posamezniki na nekaterih funkcijah pogosto zastopajo zgolj osebne
interese.
V pogajanjih in odnosih z ZZZS smo v preveč podrejenem položaju, naše delo
je podcenjeno, zahteve zavoda tudi v administrativnem delu so vedno večje.
Zavarovanci so s svojimi pravicami iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, ki
so v zobozdravstvu relativno male, slabo seznanjeni.
Država za zobozdravstvo namenja premalo denarja in se premalo zaveda, da je oralno zdravje zelo pomembno.
Na različne težave naletimo tudi pri praktičnem delu, to je znotraj zobozdravniške delovne skupine, katere sestavni del sta
asistentka in zobotehnik.
O tem, kakšen ugled nam pripisujejo mediji, pa lahko skoraj dnevno prebiramo, gledamo in poslušamo.
To je le nekaj na kratko opisanih problemov, ki pa so verjetno najbolj pereči in tudi najbolj vidni.
Mreže javne zobozdravstvene službe še vedno ni. Obstaja samo plačniška mreža, ki pa je tudi precej neenakomerno razdeljena.
Menim, da moramo čim prej narediti to mrežo, ki naj temelji na strokovni oceni, za koliko zavarovancev je sposoben
skrbeti posamezen zobozdravnik. Pri tem je potrebno vedeti, kakšno vizijo ima z javnim zobozdravstvom politika, koliko in
kaj je država pripravljena plačati.
Kot ceh moramo seznanjati tudi javnost, da je razlika med tem, kar plača država, in tem, kar lahko ponudimo mi kot stroka
(oralno zdravje je pomembno).
Vsekakor bi bilo potrebno uvesti nov storitveni sistem, ki bi upošteval razvoj in novosti na vseh področjih zobozdravniškega
dela.
V prihodnosti je verjetno pričakovati tudi dodatne oblike zdravstvenih zavarovanj, zato moramo imeti pripravljena pogajalska
izhodišča.
Zbornica tudi razpisuje specializacije, pri čemer je potrebno povedati, da je velik problem za stomatološke specializacije
pomanjkanje specializantskih učnih delovnih mest. Vzrokov za pomanjkanje specialistov je poleg tega kar nekaj, nekatere specializacije
se kar nekaj časa niso razpisovale, potrebe po regijah niso bile sporočane na ustrezen način, v zadnjem času pa je bilo
opaziti tudi nezainteresiranost za določene specializacije. Potrebno bo ugotoviti resnične potrebe po regijah, ki bodo temeljile na
specialistični mreži, številu delujočih specialistov, predvidenem upokojevanju, številu specializantov, in omogočiti specializacijo
takoj po končanem dodiplomskem študiju.
Strokovni nadzori morajo ostati pod okriljem Zbornice, kjer pa je za njihovo opravljanje potrebno pridobiti več sredstev iz
naslova javnih pooblastil.
Znotraj Zbornice zobozdravniki zaradi specifičnosti svojega poklica potrebujemo neodvisnost tako pri opravljanju in izvrševanju
nalog kot tudi pri odločanju. V kolikor neodvisnost znotraj Zdravniške zbornice ne bo omogočena, pa bo vsekakor
potrebno ustanoviti svojo zbornico. Vprašanje je predvsem, koliko lobiranja v politiki bi morali opraviti še za to spremembo in
ali bi bil naš vpliv dovolj velik.
junij 2006 ISIS