23.12.2014 Views

ISIS junij 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

ISIS junij 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

ISIS junij 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

110<br />

STROKOVNA SREČANJA<br />

Bolniki, ki jemljejo klopidogrel, imajo manj<br />

krvavitev GIT kot tisti, ki jemljejo aspirin.<br />

Ob uvedbi NSAR ali aspirina je smiselno<br />

uvesti zaščito z zaviralcem protonske črpalke<br />

pri vseh bolnikih s povečanim tveganjem za<br />

razvoj neželenih učinkov na GIT.<br />

Smiselna je tudi eradikacija Helicobacter<br />

pylori (HP) pred uvedbo NSAR ali ob dolgotrajnem<br />

jemanju aspirina, saj se zmanjša nevarnost<br />

nastanka razjede oziroma krvavitve.<br />

Staranje prebivalstva, komorbidnost in<br />

sočasno jemanje več zdravil večajo nevarnost<br />

zapletov GIT, zato so zaviralci protonske<br />

črpalke pomembni tako v preprečevanju kot<br />

v zdravljenju zapletov med zdravljenjem z<br />

NSAR.<br />

Prim. asist. dr. Borut Kocijančič je v svojem<br />

predavanju Krvavitve iz zgornjih prebavil<br />

predstavil klinično problematiko najpogostejšega<br />

hudega zapleta med zdravljenjem z<br />

NSAR ali aspirinom.<br />

Krvavitev zgornjih prebavil je resen zaplet,<br />

ki pa ga običajno učinkovito pozdravimo z<br />

urgentno endoskopijo, ob kateri po potrebi<br />

zaustavimo akutno krvavitev. Le redko so<br />

potrebni operativni posegi.<br />

Možnosti, ki jih daje urgentna endoskopija,<br />

so:<br />

ugotovitev aktualne krvavitve,<br />

izvedba hemostatskih posegov,<br />

ugotovitev prisotnosti H. pylori,<br />

histološka opredelitev lezije.<br />

V letu 2005 je bilo na Klinični oddelek za<br />

gastroenterologijo sprejetih 552 bolnikov s<br />

krvavitvijo. Od tega jih je bilo le:<br />

12 premeščenih na kirurgijo,<br />

<br />

<br />

5 operiranih.<br />

zaradi krvavečega ulkusa noben bolnik ni<br />

umrl.<br />

Prof. dr. Mišo Šabovič, je s predavanjem<br />

Preventiva srčno-žilnih zapletov odprl izjemno<br />

pereč problem učinkovitosti in varnosti preventive<br />

pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi.<br />

Zaradi znanih lastnosti aspirina pri preprečevanju<br />

srčno-žilnih bolezni (SŽB) je<br />

vedno potrebno pretehtati med koristnostjo<br />

in tveganjem. Korist je največja pri najbolj<br />

ogroženih pacientih (nestabilna angina<br />

pektoris). Znotraj evropskih priporočil tako<br />

najdemo dve kategoriji ogroženih, pri katerih<br />

je priporočeno zdravljenje z aspirinom v primarni<br />

preventivi. V framinghamskem modelu<br />

gre za vsaj 20-odstotno 10-letno tveganje za<br />

srčno-žilni dogodek, predvsem srčni infarkt.<br />

Systemic Coronary Risk Evolution (SCORE) pa<br />

govori o vsaj 5-odstotnem 10-letnem tveganju<br />

za srčno-žilno smrt.<br />

V sklopu sekundarne preventive zdravimo<br />

vse bolnike, ki imajo koronarno, karotidno ali<br />

periferno arterijsko okluzivno bolezen.<br />

Pokazalo se je, da se je pri bolnikih, ki so<br />

bili zdravljeni z aspirinom in zaviralcem protonske<br />

črpalke, pogostost krvavitev v primerjavi<br />

z bolniki, zdravljenimi s klopidogrelom,<br />

pomembno zmanjšala. Praksa je pokazala, da<br />

bolniki z majhnim tveganjem za krvavitev GIT<br />

ob jemanju aspirina ne potrebujejo zaviralca<br />

protonske črpalke, pri bolnikih s srednjim tveganjem<br />

je potrebno individualno odločanje, pri<br />

bolnikih z velikim tveganjem pa je uvedba zaviralca<br />

protonske črpalke obvezna. Bolnikom z<br />

aspirinom, ki potrebujejo analgetično terapijo,<br />

uvedemo paracetamol ali tramadol.<br />

Asist. mag. Viktor Švigelj je načel novo<br />

področje s predavanjem Preventiva možganskožilnih<br />

zapletov.<br />

Primarna preventiva je enaka kot pri srčno-žilnih<br />

boleznih. Sekundarna preventiva<br />

pa je odvisna od okoliščin (priporočila glede<br />

uporabe antiagregacijskih sredstev):<br />

1. Zdravilo prve izbire je kombinacija 25 mg<br />

aspirina in 200 mg dipiridamola 2-krat na<br />

dan.<br />

2. Pri alergiji ali kontraindikaciji za aspirin<br />

se odločimo za 75 mg klopidogrela.<br />

3. Za klopidogrel se odločimo tudi pri bolnikih<br />

z velikim tveganjem za srčni in<br />

možganskožilni dogodek in kadar se pri<br />

njih razvije odpornost proti aspirinu.<br />

4. Bolniki, ki začenjajo zdravljenje s tienopiridinskimi<br />

derivati, naj dobijo 75 mg<br />

klopidogrela, ne pa tiklopidina. Bolnikom,<br />

ki se že zdravijo s tiklopidinom, zamenjamo<br />

le-tega s klopidogrelom.<br />

5. Bolnike, ki niso kandidati niti za aspirini<br />

niti za klopidogrel, zdravimo s 75 mg dipiridamola<br />

2-krat na dan.<br />

6. Bolnike s tranzitorno ishemično atako ali<br />

ishemično možgansko kapjo in nestabilno<br />

angino pektoris ali miokarnim infarktom<br />

brez Q-zobca zdravimo s 75 mg klopidogrela<br />

in 100 mg aspirina.<br />

Pet dni pred angioplastiko karotidne arterije<br />

z vstavitvijo žilne opornice in mesec dni<br />

po njej uvedemo kombinirano terapijo s 100<br />

mg aspirina in 75 mg klopidogrela. Po mesecu<br />

dni preidemo pri večini na zdravljenje s 100<br />

mg aspirina pri nesimptomatskih bolnikih<br />

in kombinacijo aspirina in dipiridamola pri<br />

simptomatskih bolnikih.<br />

Indikacijsko področje, na katerem predpišemo<br />

največ NSAR, je odprl doc. dr. Matija<br />

Tomšič s predavanjem Nesteroidna protivnetna<br />

zdravila v revmatologiji.<br />

Osteoartroza (OA) je glede na prevalenco<br />

bolezni najpogostejši vzrok za zdravljenje z nesteroidnimi<br />

antirevmatiki (NSAR). Ta skupina<br />

zdravil ni izbirna. OA zdravimo z nefarmakološkimi<br />

ukrepi, nato čistimi analgetiki (paracetamol<br />

ipd.), če pa to ne zadošča, uvedemo<br />

NSAR. Upravičeno je le pri artritisu ob OA. Pri<br />

bolnikih z vnetno revmatsko boleznijo pa so<br />

NSAR sestavni del zdravljenja osnovne bolezni.<br />

Ob kroničnem poteku je seveda tudi jemanje<br />

dolgotrajno. Ker varnega NSAR ne poznamo,<br />

je pomembno, katero zdravilo izberemo. Ob<br />

tem upoštevamo še ostalo pridruženo terapijo<br />

(aspirin, kortikosteroidi, antikoagulantna<br />

zdravila …), bolnikovo starost, predhodne<br />

težave in zaplete GIT ter srčno-žilne bolezni.<br />

Zdravimo z najmanjšim še učinkovitim odmerkom<br />

NSAR, čim krajši čas, bolnikom z<br />

velikim tveganjem pa dodamo še zaviralec<br />

protonske črpalke.<br />

Največ NSAR in aspirina predpišemo na<br />

osnovni ravni. Asist. Aleksander Stepanovič<br />

se je s predavanjem Uporaba nesteroidnih<br />

protivnetnih zdravil v ambulanti družinskega<br />

zdravnika dotaknil prav tega področja.<br />

V splošni medicini se najpogosteje odločamo<br />

za NSAR pri boleznih skeletno-mišičnega<br />

veziva ob vnetju, ob posledicah poškodb, pri<br />

raku, raznih akutnih bolečinah (zobobol,<br />

glavobol, žolčni in ledvični kamni). Ob upoštevanju<br />

dejavnikov tveganja moramo bolnikom<br />

ob uvedbi NSAR predpisati tudi zaščito z zaviralcem<br />

protonske črpalke.<br />

V drugem delu simpozija je potekala interaktivna<br />

obravnava kliničnega primera bolnika,<br />

ki je imel več dejavnikov tveganja za razvoj<br />

neželenih učinkov NSAR in antiagregacijskih<br />

zdravil na sluznici zgornjih prebavil. Tega bolnika<br />

smo na nek način spremljali skozi različna<br />

življenjska obdobja. V različnih starostih smo<br />

tako skupaj iskali odgovore, kako varno zdraviti<br />

posamezne bolezni in preprečevati njihove<br />

zaplete. Pri tem je bil poseben poudarek prav na<br />

varni uporabi NSAR in ustrezni profilaktični<br />

uporabi zaviralcev protonske črpalke.<br />

Matjaž Koželj, dr. med., je zaključil simpozij<br />

s predlogom novih slovenskih smernic za zaščito<br />

bolnikov ob jemanju NSAR in antiagregacijskih<br />

zdravil. Smernice bodo predvidoma<br />

objavili jeseni v Zdravniškem vestniku. Po<br />

predlogu novih smernic ob oceni tveganja<br />

bolnike uvrstimo v skupino z majhnim, povečanim<br />

ali velikim tveganjem. Najučinkovitejša<br />

zaščita bolnikov s povečanim in velikim<br />

tveganjem so zaviralci protonske črpalke. <br />

<strong>ISIS</strong> <strong>junij</strong> 2006

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!