ISIS junij 06.indd - ZdravniÅ¡ka zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

108 STROKOVNA SREČANJA 1. posvet o kronični koronarni bolezni V slovenskem prostoru imamo redno letno srečanje na Bledu, posvečeno akutnim zapletom koronarne bolezni, ki je uveljavilo nova spoznanja, pristope in načine zdravljenja ter tako izboljšalo zdravljenje teh bolnikov v Sloveniji. Številna udeležba na teh srečanjih nam je bila v spodbudo, da organiziramo posvet o kronični koronarni bolezni. Bolnikov s kronično koronarno boleznijo je zelo veliko in le nekateri od njih bodo doživeli akutni koronarni zaplet, zato morajo zdravniki, ki se srečujejo s temi bolniki, tudi pri njihovi obravnavi upoštevati nova spoznanja, pristope in načine zdravljenja. To je pomembno tako za razvoj kardiologije kot za učinkovito porabo sredstev zdravstvene blagajne. Med boleznimi srca in ožilja, ki ostajajo pri nas in v svetu vodilni vzrok umrljivosti, je najpogostejša stabilna angina pektoris (AP), zato je bil prvi posvet o kronični koronarni bolezni posvečen prav njej. Pomen posveta je določil minister mag. Andrej Bručan s svojim govorom ob odprtju posveta, v katerem je združil znanje izkušenega kardiologa z obzorji, ki mu jih omogoča položaj ministra za zdravje. Po odprtju so sledila jutranja predavanja, ki jih je vodil prof. dr. Peter Rakovec. Najprej nam je izr. prof. dr. Dean Ravnik v svojem predavanju orisal anatomijo koronarnega žilja in zelo nazorno prikazal razlike pri prevladi posamezne koronarne arterije. Sledilo je predavanje doc. dr. Matjaža Bunca o fiziologiji in patofiziologiji koronarnega žilja, ki je smiselno dopolnilo predhodno predavanje. Za duhovit uvod v klinično obravnavo bolnika je poskrbel Janez Resman, dr. med., s predavanjem o klinični sliki in telesnem pregledu bolnika s stabilno AP. Laboratorijske preiskave pri takem bolniku je razložil Stojan Kariž, dr. med., nadaljeval je asist. mag. Martin Tretjak s predavanjem o elektrokardiogramu in dinamični elektrokardiografiji. Podrobno predavanje o obremenitvenem testiranju bolnika s stabilno AP sta pripravila prim. Mirko Bombek in Tanja Gulič, dr. med. Jutranja predavanja je z izostrenim kliničnim občutkom dopolnil prim. asist. ISIS junij 2006 Iztok Gradecki Dne 8. aprila 2006 je potekal v veliki predavalnici Visoke šole za upravljanje in poslovanje v Novem mestu 1. posvet o kronični koronarni bolezni. Govor ministra mag. Andreja Bručana ob odprtju posveta Ludvik Puklavec s predavanjem o nuklearnih preiskavah pri bolniku s stabilno AP. Dopoldanska predavanja, ki jih je namesto poškodovanega prof. dr. Igorja Kranjca vodil prof. dr. Peter Rakovec, smo začeli s predavanjem Iztoka Gradeckija, dr. med., o ehokardiografskih preiskavah pri bolniku s stabilno AP. Zadnje predavanje o slikovnih preiskavah pri bolniku s stabilno AP je imel asist. mag. Pavle Berden, ki je govoril o uporabi preiskav RT in MRI. Koronarografsko preiskavo pri bolniku s stabilno AP je predstavil asist. Vojko Kanič, preventivne ukrepe in nemedikamentozno zdravljenje pa asist. mag. Danica Rotar Pavlič. Zdravljenje bolnika s stabilno AP z zaviralci receptorjev beta je predstavila mag. Nanika Škrabl, z inhibitorji angiotenzinske konvertaze in zaviralci receptorjev angiotenzina pa prim. dr. Matjaž Klemenc. Zanimivo predavanje o zdravljenju z nitrati, timetazidom in ivabradinom je imel doc. dr. Bojan Vrtovec, o statinih in drugih antilipemičnih zdravilih pa izr. prof. dr. Mišo Šabovič. Popoldanska predavanja je začel doc. dr. Igor Zupan s predavanjem o malignih aritmijah pri bolniku s stabilno AP, nadaljeval pa asist. Vojko Kanič o antiagregacijskih zdravilih. Vse udeležence sta pritegnili naslednji daljši predavanji: najprej prim. Darka Zormana o zdravljenju s perkutanimi koronarnimi posegi in nato še predavanje o kirurškem zdravljenju bolnika s stabilno AP asist. Ivana Kneževiča. Z rehabilitacijo bolnika s stabilno AP nas je seznanila Sonja Vidovič Rauter, dr. med. Z vodenjem zdravljenja bolnika in njegovo prognozo nas je v svojem predavanju, prepletenem z lastnimi izkušnjami, seznanil Marko Gričar, dr. med. Gabrijela Dšuban, dr. med., je imela odmevno predavanje, v katerem nas je podrobno seznanila z načinom in postopki ocene delovne zmožnosti in telesne okvare pri bolnikih s stabilno AP. Plenarno zasedanje smo začeli z odgovori na vprašanja udeležencem in ob tem se je razvila zanimiva razprava. Sledil je še sprejem priporočil za obravnavo bolnika s stabilno AP, ki bodo kasneje izšla v priročni žepni obliki za vsakdanjo rabo. V zadnjih letih smo priče novih spoznanj o patogenezi aterosklerotične bolezni, o
STROKOVNA SREČANJA 109 Naslovna stran zbornika diagnostičnih metodah, zdravljenju z novimi zdravili, načinih revaskularizacije miokarda. V predavanjih so bila zajeta nova spoznanja, ki so se uveljavila v sodobni klinični praksi pri obravnavi bolnikov s stabilno AP. Zbornik, ki ga je prejel vsak udeleženec, povzema vsebino vseh predavanj. Udeleženci so izbrali temo naslednjega posveta, ki bo obravnavala zelo pomembno obdobje koronarne bolezni oziroma bolnika s koronarno boleznijo. Naslov teme je Od miokardnega infarkta do srčnega popuščanja. Posvet je bil klinično usmerjen, da bi zdravniki lažje osvojili nova spoznanja in pridobili znanje za vsakodnevno delo z bolniki. Pravilnost te odločitve potrjuje udeležba na posvetu, 200 udeležencev, izrazi zadovoljstva in njihove pohvale. Zanimanje za posvet je preseglo vsa, tudi najbolj optimistična pričakovanja in se zato vsem, ki so se hoteli posveta udeležiti, a smo jih morali zavrniti, iskreno opravičujemo. Cilj posveta je izboljšanje in poenotenje obravnave bolnikov s stabilno AP v skladu z načeli dobre klinične prakse v Sloveniji. Prvi posvet je gotovo prvi korak na dolgi poti do tega cilja, ki ga lahko dosežemo le zdravniki, združeni v naporih na poti do cilja. Z dodeljenimi šestimi kreditnimi točkami udeležencem, veljavnimi za podaljšanje licence, je naša prizadevanja potrdila Zdravniška zbornica Slovenije. Zahvaljujemo se vsem avtorjem za pripravo prispevkov in sodelovanje na posvetu, profesorjema Petru Rakovcu in Miranu F. Kendi za vodenje posveta, recenzentoma doc. dr. Bojanu Vrtovcu in Marku Gričarju, dr. med., Visoki šoli za upravljanje in poslovanje Novo mesto za gostoljubnost v njihovih sodobno opremljenih predavalnicah in spremljajočih prostorih. Srečanje je podprlo mednarodno podjetje Novartis. Omejena količina zbornika posveta je na voljo pri njihovih strokovnih sodelavcih, objavljen pa bo tudi na spletnih straneh Splošne bolnišnice Novo mesto, prav tako tudi priporočila za obravnavo bolnika s stabilno AP. Varna uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil in antiagregacijskih zdravil V organizaciji Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Kliničnega centra v Ljubljani in farmacevtske družbe Krka, d. d., je v prostorih Krke na Dunajski cesti v Ljubljani 30. marca 2006 potekal interaktivni simpozij o uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAR) in antiagregacijskih zdravil. Zaradi možnih neželenih učinkov je ta tematika zlasti za zdravnike družinske medicine izjemno pomembna. V tradicionalno prijetnem vzdušju sta imela uvodni nagovor prof. dr. Borut Štabuc iz KC Ljubljana in gospa Mojca Prah Klemenčič, mag. farm., iz Krke. Strokovni del interaktivnega simpozija je odprl Matjaž Koželj, dr. med., s predavanjem Neželeni učinki nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAR) in aspirina. NSAR in aspirin, kot najpogosteje uporabljena zdravila, imajo poleg želenih tudi neželene učinke. Raziskave kažejo, da se slednji pojavijo pri kar 20 do 24 odstotkih bolnikov. Najbolj izpostavljen je Gordana Jurkovič gastrointestinalni trakt (GIT), posledice pa so lahko tudi usodne (krvavitve). Želodčna kislina je ključni dejavnik v patofiziologiji gastrointestinalnih neželenih učinkov teh zdravil. Zato je pomembno, kdaj, koliko in za kako dolgo bomo zavrli izločanje želodčne kisline z zaviralci protonske črpalke in s tem bistveno zmanjšali zaplete GIT (krvavitev, predrtje, stenoza). Seveda je uporaba NSAR in aspirina marsikdaj potrebna in torej upravičena. Z rednim jemanjem 100 mg aspirina je 20 odstotkov manj možganskožilnih dogodkov (CVI) in 30 odstotkov manj miokardnih infarktov (MI) pri bolnikih s povečanim tveganjem za te dogodke. Pred dolgotrajnejšim jemanjem aspirina in NSAR je zato potrebna ocena tveganja za pojav neželenih učinkov na GIT. Primerjati moramo koristi in tveganja. Povečano tveganje za pojav neželenih učinkov na GIT imajo bolniki z ulkusno boleznijo v preteklosti, tisti, ki sočasno jemljejo kortikosteroide ali antikoagulantna zdravila, ter starejši od 65 let. Bolniki z velikim tveganjem so tisti, ki so v preteklosti že imeli krvavitev iz prebavil. Zaplet ulkusne bolezni doživi od 1 do 4 odstotke bolnikov, ki se trajno zdravijo z NSAR in aspirinom. Prof. dr. Borut Štabuc je predstavil mednarodne raziskave neželenih učinkov nesteroidnih protivnetnih zdravil in aspirina na prebavila. Na lestvici vzrokov smrti se na 15. mestu nahajajo zapleti zaradi jemanja NSAR. Najbolj toksična NSAR sta piroksikam in ketoprofen. Varnejši NSAR so ibuprofen, diklofenak in etodolak. Povečanje dnevnega odmerka znatno poveča neželene učinke, le malo pa njihovo učinkovitost. Zaviralci COX-2 so za GIT manj škodljivi, mednarodne raziskave dolgotrajnega jemanja pa kažejo na povečano tveganje za srčno-žilne bolezni. Študiji Omnium in Astronaut sta pokazali, da je zdravljenje z zaviralci protonske črpalke bistveno učinkovitejše od zdravljenja z zaviralci H 2 -receptorjev. junij 2006 ISIS
Page 1 and 2:
Leto XV. Številka 6 / 1. junij 200
Page 3 and 4:
4 UVODNIK Politika danes preveč po
Page 5 and 6:
7 TUMOR JETER Na naslovnici je prik
Page 7 and 8:
10 NOVICE Svetovni dan gibanja - 9.
Page 9 and 10:
12 NOVICE Odnos do zdravstvenega si
Page 11 and 12:
16 NOVICE Srečanje letnika, vpisan
Page 13 and 14:
20 NOVICE V čas pričakovanja Kris
Page 15 and 16:
23 NOVICE Indija med Kitajsko, Mjan
Page 17 and 18:
FOTOREPORTAŽA 27 "Ano lejto je pas
Page 19 and 20:
29 FOTOREPORTAŽA Predsednica KD Iv
Page 21 and 22:
31 AKTUALNO 45 let je bil glavni vz
Page 23 and 24:
34 AKTUALNO jih je bilo 135 (12,0 o
Page 25 and 26:
38 AKTUALNO 30 odstotkov. Zapora st
Page 27 and 28:
41 AKTUALNO bolnikih z boleznimi se
Page 29 and 30:
44 AKTUALNO Del zapisnika ustanovne
Page 31 and 32: 48 ZANIMIVO Povzetek evropskih smer
Page 33 and 34: 50 Z A N I M I V O rapevtske, moraj
Page 35 and 36: 53 Z A N I M I V O Diagnostična en
Page 37 and 38: 56 Z A N I M I V O Nefarmakološki
Page 39 and 40: 60 Z A N I M I V O Antropologija in
Page 41 and 42: 62 DELO ZBORNICE Zapisniki IO ZZS Z
Page 43 and 44: 65 D E L O Z B O R N I C E discipli
Page 45 and 46: 67 D E L O Z B O R N I C E odboru p
Page 47 and 48: PRAVNI KOTIČEK 71 Osebni izbrani z
Page 49 and 50: 74 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ JUNI
Page 51 and 52: 76 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ JUNI
Page 53 and 54: 78 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ JULI
Page 55 and 56: 80 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ SEPT
Page 57 and 58: 82 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ OKTO
Page 59 and 60: 84 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ OKTO
Page 61 and 62: 86 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ NOVE
Page 63 and 64: 88 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ OBRA
Page 65 and 66: 90 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ VAR
Page 67 and 68: 92 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ Sob
Page 69 and 70: 94 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ 9.2
Page 71 and 72: 96 DELOVNA MESTA Zdravstveni dom Bo
Page 73 and 74: 98 DELOVNA MESTA Zavod za zdravstve
Page 75 and 76: 100 STROKOVNA SREČANJA Evropsko de
Page 77 and 78: 102 STROKOVNA SREČANJA Sodelovanje
Page 79 and 80: STROKOVNA SREČANJA 105 sklepa in r
Page 81: STROKOVNA SREČANJA 107 vzrok demon
Page 85 and 86: STROKOVNA SREČANJA 113 Novosti s p
Page 87 and 88: STROKOVNA SREČANJA 115 večje tveg
Page 89 and 90: STROKOVNA SREČANJA 117 imunske fun
Page 91 and 92: TAKO MISLIMO 119 Samostojna pot Po
Page 93 and 94: TAKO MISLIMO 121 organizaciji pod o
Page 95 and 96: ODMEVI 123 Problematika nezavarovan
Page 97 and 98: ODMEVI 125 Semantične težave star
Page 99 and 100: NOVE PUBLIKACIJE 127 zadnjih sto le
Page 101 and 102: S KNJIŽNE POLICE 129 Moja četrta
Page 103 and 104: PERSONALIA 131 Dr. Bojana Avguštin
Page 105 and 106: PERSONALIA 133 Seznam izdanih habil
Page 107 and 108: 135 Isis Glasilo Zdravniške zborni
Page 109 and 110: MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA Umirimo
show all

ISIS junij 06.indd - ZdravniÅ¡ka zbornica Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?