ISIS junij 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

62
DELO ZBORNICE
Zapisniki IO ZZS
Zapisnik 6. seje izvršilnega odbora Zdravniške
zbornice Slovenije,
ki je potekala 30. marca 2006
Prisotni člani izvršilnega odbora: prim. asist. Mateja Bulc, dr. med.,
prim. Jožef Ferk, dr. med., akad. prof. dr. Matija Horvat, dr. med., Sabina
Markoli, dr. dent. med., prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., Igor Praznik,
dr. med.
Prisotni vabljeni: asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., Elizabeta Bobnar
Najžer, prof., Mirjam Čadež Kovačevič, dr. dent. med., Brane Dobnikar,
univ., dipl. prav., mag. Zlatko Fras, dr. med., prof. dr. Eldar Gadžijev,
dr. med., Anica Novak, dr. med., asist. Vojko Kanič, dr. med., Konrad
Kuštrin, dr. med.
Vladislav Pegan je pozdravil prisotne ter predlagal v sprejem razširjeni
dnevni red.
Sklep št. 70/6/2006:
1. Potrditev zapisnika 5. seje izvršilnega odbora z dne 16. 3. 2006
in poročilo o izvršitvi sklepov
2. Razlaga projekta skupinske prakse
3. Zakon o pacientovih pravicah
4. Projekt Obremenjenost zdravnikov splošne/družinske medicine
5. Sprememba komisije rednega strokovnega nadzora
6. Razrešitev predstavnikov Zbornice v RSK za stomatologijo
7. Razno
Sklep je bil soglasno sprejet.
K 1. točki dnevnega reda: Potrditev zapisnika 5. seje izvršilnega odbora
z dne 16. 3. 2006 ter poročilo o izvršitvi sklepov
Brane Dobnikar je podal informacijo o izvršitvi sklepov.
Vladislav Pegan je povedal, da so bile s strani Mateje Bulc in Tatjane
Puc Kous, dr. med., podane pripombe na zapisnik, katere se vnesejo v
zapisnik.
Sklep št. 71/6/2006:
Izvršilni odbor je potrdil dopolnjeni zapisnik 5. seje z dne 16.
3. 2006.
Sklep je bil soglasno sprejet.
K 2. točki dnevnega reda: Razlaga projekta skupinske prakse
Konrad Kuštrin je razložil, da je bistvo modela ideja, da bi zdravniki
izstopili iz sistema javnih uslužbencev in svoje storitve opravljali kot
del zasebnega sektorja. Omenil je, da je bila za izdelavo osnutka modela
oblikovana delovna skupina.
Povedal je, da je dosedanja oblika privatizacije predvsem primerna
za ambulantno dejavnost, kjer zdravstveno storitev za bolnika opravlja
en zdravnik s svojo delovno skupino. Omenil je, da je bil doslej najbližji
model opravljanja bolnišnične zdravniške službe izven javnega sektorja
t. i. model svobodnega zdravnika specialista, ki pa ne rešuje nekaterih
situacij.
Zaradi nekaterih pomanjkljivosti dosedanjih modelov je večina
bolnišničnih zdravnikov ostala v zaposlitvenem razmerju v javnih zavodih,
kjer se soočajo z vsemi težavami in pomanjkljivostmi nedelujočega
novega plačnega sistema za celoten javni sektor ter zastarelimi rešitvami
starega in še vedno aktualnega plačnega sistema. Pomanjkljivost takšnega
plačnega sistema je skoraj popolna nemožnost ali zgolj simbolična
možnost nagrajevanja za dodatno delo oziroma obremenitve in
posledična uravnilovka, kar deluje izrazito nestimulativno. Težavna je
tudi zgornja meja plač in dodatkov, na katere javni uslužbenec v nobenem
primeru ne more vplivati. Posledično se v zdravstvu zelo počasi uveljavlja
kakršenkoli dodaten program ali storitve, ker ob nemožnosti ustreznega
nagrajevanja večina sprememb naleti na odpor zdravnikov.
Omenil je, da takšen sistem, kot so zdravniške zadruge, v nekaterih
državah že obstaja, zdravniki svobodni specialisti so se združili, saj so
bili kot posamezniki zelo izpostavljeni. T. i. skupinska zdravniška praska
je združenje svobodnih zdravnikov specialistov, ki se dogovorijo,
da bodo določene funkcije združene, da bodo solidarni, da se bodo
določena sredstva nalagala v obliki skladov itd. Razložil je, da sindikat
ne more ustanavljati skupinskih praks oziroma zadrug, to bi morali
narediti zdravniki sami, ki že kažejo interes za takšno obliko. Prav tako
je omenil, da je nemogoče vpeljati en sam model, saj obstaja več pravno
formalnih opcij, za katere se morajo zdravniki odločiti sami.
Predlagal je sodelovanje Zbornice pri projektu ter imenovanje
ožje skupine vseh treh zdravniških organizacij za sodelovanje pri projektu.
Matija Horvat je vprašal, kaj bi se zgodilo v primeru, če bi se vsi
zdravniki v določeni bolnišnici odločili za zasebno prakso. Ali bi bolnišnica
postala zasebna
Konrad Kuštrin je odgovoril, da ne, saj bi bili zdravniki še vedno
pripravljeni opraviti ves program, vendar pod drugačnimi pogoji; tako
bi bilo ohranjeno javno zdravstvo.
Jože Ferk je z vidika boljšega plačila zdravnikovega dela omenil, da
le-to predstavlja dosti večji strošek ter ali je kot takšen sploh sprejemljiv
s strani vlade. Zanimalo ga je, kako so bile v projektu predstavljene vsote
pridobljene. Glede delovnega prava je omenil, da naj zdravnik ne bi bil
v celoti podvržen vsem aktom, ampak le kolektivni pogodbi. Postavil
je vprašanje, ali je to v skladu z zakonskimi predpisi.
Konrad Kuštrin je odgovoril, da naj bi si vsaka skupinska praksa sama
izborila oziroma določila plačilo. Predstavljene številke naj bi bile vsota
treh povprečnih zdravniških plač, kot zasebniki bi si morali zdravniki
sami postaviti nek finančni vir, ki bi pokrival dopuste, izobraževanje
ter boleznine do enega meseca. Za pridobitev takšnega vira bi morali
v pogajanjih pričakovati toliko višje plače. Omenil je, da se je leta 2000
v pogajanjih takšna vsota že dosegla. Kar zadeva delovno pravo, je povedal,
da kolektivna pogodba zagotavlja minimum, v vsakem primeru
pa je potrebno spoštovati delovnopravno zakonodajo.
Zlatko Fras je omenil kanadski model plačevanja zdravnikov, kjer
za zdravnike ni normativov, pač pa so zdravniške storitve ovrednotene
izključno finančno. Predlagal je pregled takšnega sistema, saj gre za zelo
podoben model. Glede zasebnih zdravnikov je povedal, da le-ti verjetno
niso zainteresirani za takšen model.
Konrad Kuštrin je predlagal postopne spremembe, za lažje sprejetje
drugačnega sistema. Glede zanimanja zasebnih zdravnikov je omenil,
da so v dveh zdravstvenih domovih pokazali zainteresiranost tudi zasebniki
koncesionarji na osnovni ravni.
Marko Bitenc je razložil, da je ideja skupinskih praks svobodnega
specialista nastala na ZZS, prav tako je bila takrat ustanovljena skupina,
ki ni bila nikoli razpuščena, v skupini je sodeloval tudi predstavnik Fidesa
ISIS junij 2006