ISIS junij 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije
ISIS junij 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije
ISIS junij 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
106<br />
STROKOVNA SREČANJA<br />
Ali Evropi grozi epidemija kazalcev kakovosti<br />
Janko Kersnik<br />
Od 27. do 29. aprila 2006 sem se udeležil srečanja Delovne skupine za kakovost v družinski<br />
medicini na obrobju 10-milijonskega Carigrada v Turčiji, natančneje v izobraževalnem<br />
centru ene izmed 38 medicinskih fakultet blizu mesteca Sile ob Črnem morju.<br />
Delegati 21 držav smo predstavili<br />
svoja poročila o polletnem dogajanju<br />
na področju kakovosti<br />
v družinski medicini v svojih<br />
okoljih. Skupni imenovalec<br />
vseh poročil so bili kazalci kakovosti. Poučeni<br />
na področju kakovosti veste, da so kazalci kakovosti<br />
eden izmed elementov druge stopnje<br />
kroga kakovosti, tj. pri izbiri ciljev (1). Kazalec<br />
kakovosti je merljivi del (prvina) zdravstvene<br />
oskrbe, za katerega je dokazano (znanstveno<br />
– z raziskavami) ali zanj velja splošno soglasje,<br />
da odraža kakovost pogojev in postopka<br />
oskrbe ter ga zato lahko uporabimo za oceno<br />
kakovosti in s tem oceno nastalih sprememb<br />
v kakovosti. Biti mora pomemben za izid<br />
oskrbe (npr. prijaznost zdravnika, izvajanje<br />
postopkov oskrbe) ali pa je to zaželeni izid<br />
oskrbe sam po sebi (npr. zadovoljstvo bolnika<br />
z delom zdravnika, zdravstveno stanje itn.).<br />
Biti mora opredeljiv ali merljiv (npr. odstotek<br />
bolnikov, ki so zadovoljni z delom zdravnika,<br />
odstotek bolnikov z urejenim krvnim tlakom<br />
itn.). Z izboljševanjem kakovosti dela ga je<br />
možno spreminjati.<br />
Kakor pa kaže razvoj dogodkov, so politiki<br />
kot tolikokrat doslej pot spremenili v cilj,<br />
metodo za izboljševanje kakovosti v orodje za<br />
nadzor oziroma rangiranje in nagrajevanje ali<br />
kaznovanje izvajalcev. V Izraelu zbirajo kazalce<br />
na področju sladkorne bolezni, srčno-žilnih<br />
bolezni, srčnega popuščanja, duševnih motenj<br />
in kajenja ter v ta namen prilagajajo elektronski<br />
zdravstveni karton, da bi bilo delo čim bolj<br />
avtomatizirano. Švedski inštitut za družinsko<br />
medicino za vlado vodi zbirko podatkov okoli<br />
50 kazalcev kakovosti. Na Danskem nova pogodba<br />
vključuje kazalce kakovosti vodenja<br />
kroničnih bolnikov na modelu sladkorne bolezni.<br />
Na Irskem zaenkrat zbirajo kazalce na področju<br />
sekundarne preventive po srčno-žilnih<br />
dogodkih. V Romuniji je zaenkrat poudarek<br />
na kazalcih vodenja hipertonikov. V Belgiji<br />
zbirajo kazalce na področju sladkorne bolezni.<br />
V Španiji bo 10 odstotkov plače zdravnika odvisne<br />
od doseganja ciljev kazalcev kakovosti.<br />
Uspelo jim je vzpostaviti nacionalni elektronski<br />
zdravstveni karton bolnika, do katerega imajo<br />
Turška delegata v EQuiPu in predsednica turškega Združenja zdravnikov družinske medicine<br />
dostop vsi, ki so v mreži zdravstvenega varstva.<br />
Svojevrstni fenomen predstavlja Velika Britanija,<br />
kjer je pogodba vezana na izpolnjevanje<br />
kar 137 kazalcev kakovosti, ki so ocenjeni s<br />
1000 točkami. Doseganje zastavljenih ciljev<br />
prinaša večji prihodek. Ker so v preteklem<br />
letu zdravniki družinske medicine po oceni<br />
britanskega ministrstva za zdravstvo cilje preveč<br />
zlahka dosegli, so v letošnji pogodbi precej<br />
pogojev zaostrili. Znižali so ciljne vrednosti<br />
nekaterih parametrov in dodali tudi devet<br />
novih področij: srčno popuščanje, paliativno<br />
oskrbo, demenco, depresijo, ledvično odpoved,<br />
atrijsko fibrilacijo, debelost, motnje učenja in<br />
kajenje. Zanimiva je predvsem odločitev, da<br />
je spirometrija z letošnjim letom neizogibna<br />
preiskava v vsaki angleški splošni ambulanti,<br />
za kar si ob podpori uglednih slovenskih pulmologov<br />
prizadevamo tudi v Sloveniji. Za vse<br />
bolezni pod nadzorom morajo vsi zdravniki<br />
družinske medicine voditi registre bolnikov. V<br />
večini drugih držav si zaenkrat kazalce še bolj<br />
ogledujejo ali pa zbirajo na prostovoljni ravni.<br />
Zanimive so slovenske reakcije na pogodbeno<br />
obveznost posredovati ščepec podatkov za<br />
50 hipertonikov. Vsi skupaj lahko s strahom<br />
pričakujemo, kaj nam bo v prihodnje prinesla<br />
poplava kazalcev kakovosti.<br />
Pojavljajo se tudi vedno večji pritiski na<br />
zdravnike na drugih področjih. V številnih<br />
državah prihaja do nesoglasij med zdravniki<br />
družinske medicine in oblastjo, zato zdravniki<br />
družinske medicine v Švici, na Portugalskem,<br />
v Nemčiji in v Španiji demonstrirajo oziroma<br />
stavkajo. V Švici se spopadajo s problemom<br />
razdrobljenega zasebništva, prevlado kliničnih<br />
specialistov in z dolgoletnim arogantnim<br />
odnosom oblasti do družinske medicine, ki<br />
ji niso omogočili ustreznega akademskega in<br />
strokovnega razvoja, kar se kaže v pomanjkanju<br />
zanimanja zdravnikov za delo na tem<br />
strokovnem področju. Številni zdravniki<br />
družinske medicine so ob upokojitvi preprosto<br />
prisiljeni zapreti in prodati svoje ordinacije,<br />
ker ni naslednikov. Posebno kritično je v<br />
odročnih krajih na podeželju. Pomemben<br />
<strong>ISIS</strong> <strong>junij</strong> 2006