ISIS junij 06.indd - ZdravniÅ¡ka zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

124 ODMEVI šen) za zdravljenje navedenih bolezni in stanj. Zdravljenje kroničnih in tudi akutnih bolezni do ozdravitve je nujno, saj pride v nasprotnem primeru do poslabšanja zdravstvenega stanja in bolnik se znajde v življenjski nevarnosti. Z zadnjim dopisom sekretar Dorjan Marušič zanika strokovnost slovenskih zdravnikov in si prilašča pravico do vse odgovornosti zdravnikov, verjetno predvsem finančne, ki pa jo mnogi ne bodo želeli sprejeti, da bi se izognili poznejšim zapletom. V razmislek – nekdo si je zlomil nogo, namestitev mavca je nujen ukrep, ali ne Kako je z operativno repozicijo – ali jo je potrebno vzeti kot nujen ukrep ali z vso odgovornostjo Kaj pa odvzem mavca To pa res ni nujen ukrep, saj nezavarovani poškodovanec lahko hodi z njim, pa še čevlja ne bo potreboval. Vsekakor za vso odgovornost potrebujemo dodatna pojasnila in ukrepe. Menim, da pričujočega dopisa ni narekovalo samo pomanjkanje denarja, saj bi ga na veliko bolj human način lahko pridobili z davkom na alkoholne pijače ali zdravstvenim tolarjem na cigarete – (vemo zakaj), še veliko boljša možnost pa je ureditev dela invalidskih komisij, ki zaradi nerazumno dolgih postopkov – dve do tri leta izgubljamo okoli 6000 delovnih let in več vsako leto, kar pomeni izgubo 75 milijard narodnega dohodka na leto, denar pa bi želeli vzeti siromakom z znižanjem bolniških nadomestil. S skrajšanjem čakalnih dob na invalidskih komisijah bi bistveno zmanjšali tudi dolžino bolniške odsotnosti, kar bi se vsekakor ugodno odrazilo na sklade zdravstvenega zavarovanja. Vse naslovnike prosim, da v nastali zmedi pod nujno ukrepajo, ker je sicer pričakovati še hujši kaos, kot ga imamo sedaj s samovoljnimi odločitvami posameznikov. Za nezavarovane še vedno nismo našli ustrezne sistemske rešitve – kako jih rešiti z obrobja družbe, kjer se v večini primerov niso znašli po lastni krivdi, ampak zaradi ukrepov države (npr. izbrisani) ali ukrepov novopečenih kapitalistov – odpuščanje zaradi povečanja dobičkov. Sistemska rešitev je nujna, saj se bodo sicer problemi le kopičili in nerešenih problemov in težav bo vedno več. Iz mladosti se spominjam, kako so takšne probleme reševali v “velikem rajhu”. Leta 1945 se je “uspešen” način na srečo invalidnih oseb, Romov in revežev z obrobja končal. Skrbi pa me, da je morda duh po takem načinu reševanja problemov še vedno prisoten. Aleksander Doplihar, dr. med. Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega varstva Odgovor Ministrstva za zdravje na dopis Ambulante s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja ZD Ljubljana Bežigrad Prejeli smo vaš dopis, v katerem ugotavljate, da prihaja zaradi neznanja in pomanjkanja navodil za izvajanje zdravstvenega varstva oseb brez urejenega zdravstvenega zavarovanja v skladu z 7. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju do težav. Prav iz teh razlogov smo se na Ministrstvu za zdravje odločili, da nadomestimo prva navodila, ki so bila posredovana leta 2002. Na podlagi številnih razgovorov z izvajalci zdravstvenih storitev (zdravstvenimi domovi, bolnišnicami, zasebniki in lekarnami) in zaradi dolžine postopka evidentiranja in kontrole upravičenosti zahtevkov na ministrstvu, ki vam ga posredujemo v nadaljevanju, smo se na ministrstvu odločili, da izvajalcem zdravstvenih storitev posredujemo nova, dopolnjena navodila z namenom: 1. časovnega skrajšanja postopkov evidentiranja in kontrole na Ministrstvu za zdravje, 2. večje preglednosti, ažurnosti in nepretrganosti dela, 3. izvrševanja plačil v okviru zakonskih predpisov, v roku 30 dni od prejetja zahtevka, 4. zmanjšanja težave pri ugotavljanju upravičenosti povračila stroškov nudenja nujnega zdravstvenega varstva osebam brez urejenega zdravstvenega zavarovanja, 5. zmanjšanja stroškov, ki so povezani z zavračanjem in dopolnitvijo zahtevkov. Sam potek kontrole upravičenosti zahtevkov na ministrstvu poteka v treh fazah: 1. finančni, ki ga izvajajo v službi za proračun, kjer prejete zahtevke najprej evidentirajo, na koncu pa v skladu z Zakonom o javnih financah in po Zakonu o računovodstvu izvedejo izplačilo; 2. vsebinski, ki ga opravi odgovorna oseba, ki je skrbnik proračunske postavke in tega dela davkoplačevalskega denarja. Pregled vsebuje upravičenost zahtevka, ki se dokazuje s spremljajočimi dokumenti v prilogi, v skladu z navodili za izvajanje zdravstvenega varstva oseb brez urejenega zdravstvenega zavarovanja; 3. strokovni (v okviru nujnega zdravstvenega varstva), ki ga na podlagi zdravniške dokumentacije opravi na ministrstvu zaposlena oseba z pridobljeno izobrazbo doktor medicine. V okviru omenjenega postopka je v letu 2005 Ministrstvo za zdravje prejelo 1310 zahtevkov. Od tega je bilo zavrnjenih ali poslanih v dopolnitev 187 zahtevkov, kar predstavlja 14,27 odstotka vseh prejetih zahtevkov v letu 2005. Ministrstvo za zdravje in izvajalci zdravstvenih storitev smo že v preteklosti ugotavljali, da se zahtevki plačujejo izven zakonskega roka, kar je posledica predolgih postopkov evidentiranja in kontrole zahtevkov. Zato smo se v dogovoru s pravno službo odločili, da postopek skrajšamo. Glede na to, da je vsak zahtevek opremljen z zdravniško dokumentacijo, ki jo z vso odgovornostjo podpiše lečeči zdravnik, smo bili mnenja, da bi s podpisom izjave (da je bilo osebi brez zdravstvenega zavarovanja nudeno nujno zdravstveno varstvo) nadomestili strokovni pregled na ministrstvu in s tem bistveno skrajšali postopek. Izjava zdravnika, kot si vi napačno razlagate, ne povečuje zdravnikove odgovornosti, temveč samo potrjuje njegovo strokovno mnenje, da je bila opravljena storitev nujna. Prvi rezultati pri posameznih izvajalcih zdravstvenih storitev so že vidni. Sam pregled zahtevkov, ki so opremljeni z izjavo zdravnika, se je skrajšal za polovico, pri tem pa se je povečala tudi preglednost, ažurnost in kontinuiteta dela. Glede finančne odgovornosti vam moramo odgovoriti, da vsi zahtevki, ki so bili, so in bodo posredovani v izplačilo v breme proračuna RS, bodo z vso odgovornostjo finančno breme izvajalca zdravstvene storitve, če ta ne bo dokazal upravičenosti v skladu z 7. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in navodili ministrstva. Iz navedenega upamo, da nam boste tudi Vi vse napotnice, ki so opremljene z žigom Plačnik Ministrstvo za zdravje, v bodoče opremili z vso potrebno dokumentacijo, s katero boste dokazovali upravičenost zahtevka, ne samo Ministrstvu za zdravje, računskemu sodišču, temveč predvsem davkoplačevalcem. Žal so sredstva, tako kot so povsod, omejena in vsak upravičeno zavrnjen zahtevek pomeni možnost upravičenega nudenja nujnega zdravstvenega varstva nezavarovanim osebam po 7. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Pripravila: Miriam Komac Prim. Janez Remškar, dr. med., generalni direktor Direktorata za zdravstveno varstvo ISIS junij 2006
ODMEVI 125 Semantične težave starega zdravnika Vasilij Cerar V svoji mladosti sem velikokrat z jezo, prezirom in užaljenostjo zavračal svoje starejše kolege in učitelje, ki so popravljali moje izraze, besede in stavčne zveze. Brž ko se je začel ukvarjati s pomenoslovjem in sintakso, sem ugotovil, da je dosegel tisto kritično starost, ko ne more več razmišljati ustvarjalno in tudi nima večjih telesnih potreb ter se zateka k svojemu izvoru, k materi in maternemu jeziku. Podobno kot direktorji, ko dosežejo vrh svoje ustvarjalnosti, začnejo ugašati luči v pisarnah in hodnikih ter jih nepopisno zanima poraba toaletnega papirja v straniščih. Videti je, da sem tudi sam dosegel to stopnjo osebnega in strokovnega razvoja. Besede naenkrat slišim drugače in v meni se budi etimološki (korenčkoslovni) nagon. Naenkrat drugače slišim npr. besede narod, porod, izrod. Besedo "poklic" slišim kot klic k mojemu vsakdanjemu delu. Placento vidim kot pogačo in se mi zato zdi izraz trapast. Posteljico bi v jezik sosedov prevedel v krevetić, pa me sosedje ne bi razumeli, za kakšen organ gre. Kolega Fortuna ima težave z ženskim preplavljanjem medicine in ima prav. Že nekaj časa me mučita dve besedi (samostalnika), ki sta ženskega spola: medicinska sestra in babica, še težje mi je, če k babici dodajo medicinska sestra. V poklicih, ki jih poimenujemo s temi izrazi, se že dolgo časa pojavljajo tudi moški. Kako jih torej pravilno slovnično poimenovati Oseba moškega spola je brat in za babico dedek. Že zdavnaj smo bolj hudomušno kot zares imenovali medicinske sestre moškega spola medicinski bratje. Vodilne medicinske sestre so jim v usmerjenem enoumju našle naziv medicinski tehnik. One so še vedno ostale medicinske sestre in se niso preimenovale v medicinske tehtnice. Na višji stopnji so diplomantke Visoke šole za zdravstveno nego poimenovali diplomirane medicinske sestre, diplomante pa zdravstveniki. Ubogi moški diplomirani zdravstveniki so ljudje, ki nekaj delajo z zdravstvom. Toporišič zdravstveniku reče zdravstveni delavec in zdravstvenici zdravstvena delavka. V SFRJ smo bili zdravstveni delavci vsi, ki smo delali v zdravstvu: zdravniki, medicinske sestre, babice, fizioterapevti, rentgenski tehniki itd. Tedaj je bilo to logično, ker je bil na oblasti delavski razred. Najprej smo pripadali delavskemu razredu in šele nato svojemu poklicu. Zdaj pa nas v "novi družbi" predstavlja samo še diplomant Visoke šole za zdravstveno nego, diplomantke te šole pa so odrinjene od te družbene pozicije že s samim nazivom. Pomenoslovje pa zahteva, da beseda čim bolje prikaže lastnost, delo, obliko, vsebino osebe, predmeta ali postopka. Logično bi bilo, da bi se diplomanti in diplomantke Visoke šole za zdravstveno nego imenovali zdravstveni negovalec in zdravstvena negovalka. Samo pozabiti ali ne vedeti bi bilo potrebno, da so bile negovalke včasih zdravstvene delavke z najnižjo izobrazbo. Ne vem, zakaj je Valentin Vodnik pristal na izraz "babica" za osebe, ki pomagajo pri porodu in so za to delo primerno izobražene in usposobljene. V Angliji so midwife, v Franciji so sage-femme, na Hrvaškem primalje. Slovenkam že dvesto petdeset let pri porodu pomagajo babice, ki niso stare mame. Ko to postanejo, kmalu prenehajo opravljati ta poklic. V zadnjem obdobju se tega poklica učijo in ga obvladajo tudi moški. Moška oblika besede babica je dedek. Seveda težko rečemo, da se z babištvom ukvarja dedek. Nekdo je iznašel izraz babičar. Ne vem, ali babičar pomaga pri porodu ali pa se babi. Toporišič pozna glagol "babiti se", kar slabšalno pomeni družiti se z ženskami. Menim, da lahko moškemu, ki opravlja poklic babice, mirno rečemo babica. Angleži, ki so zelo občutljivi na man in woman, pač ženski in moškemu rečejo midwife, Francozi pa sage-femme. Gledano zgodovinsko, je tudi sintagma medicinska sestra babica nemogoča. Babice so bile šolane pomočnice porodnicam. Sestra ali soror je bila nuna. Cerkvene oblasti so nunam eksplicitno prepovedale opravljanje babiškega posla. Meni je jasno, zakaj. Na koncu predlagam, da nekdo izmed bralcev Izide, ki ima več jezikoslovnega posluha kot jaz in deluje v kakšni skupini ali komisiji za medicinsko izrazoslovje ali etimologijo, spodbudi razpravo in prispeva k razjasnitvi moje starostne deviacije. SPLETNA STRAN ZASEBNIH ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE http://zasebniki.zzs-mcs.si// junij 2006 ISIS
Page 1 and 2:
Leto XV. Številka 6 / 1. junij 200
Page 3 and 4:
4 UVODNIK Politika danes preveč po
Page 5 and 6:
7 TUMOR JETER Na naslovnici je prik
Page 7 and 8:
10 NOVICE Svetovni dan gibanja - 9.
Page 9 and 10:
12 NOVICE Odnos do zdravstvenega si
Page 11 and 12:
16 NOVICE Srečanje letnika, vpisan
Page 13 and 14:
20 NOVICE V čas pričakovanja Kris
Page 15 and 16:
23 NOVICE Indija med Kitajsko, Mjan
Page 17 and 18:
FOTOREPORTAŽA 27 "Ano lejto je pas
Page 19 and 20:
29 FOTOREPORTAŽA Predsednica KD Iv
Page 21 and 22:
31 AKTUALNO 45 let je bil glavni vz
Page 23 and 24:
34 AKTUALNO jih je bilo 135 (12,0 o
Page 25 and 26:
38 AKTUALNO 30 odstotkov. Zapora st
Page 27 and 28:
41 AKTUALNO bolnikih z boleznimi se
Page 29 and 30:
44 AKTUALNO Del zapisnika ustanovne
Page 31 and 32:
48 ZANIMIVO Povzetek evropskih smer
Page 33 and 34:
50 Z A N I M I V O rapevtske, moraj
Page 35 and 36:
53 Z A N I M I V O Diagnostična en
Page 37 and 38:
56 Z A N I M I V O Nefarmakološki
Page 39 and 40:
60 Z A N I M I V O Antropologija in
Page 41 and 42:
62 DELO ZBORNICE Zapisniki IO ZZS Z
Page 43 and 44:
65 D E L O Z B O R N I C E discipli
Page 45 and 46: 67 D E L O Z B O R N I C E odboru p
Page 47 and 48: PRAVNI KOTIČEK 71 Osebni izbrani z
Page 49 and 50: 74 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ JUNI
Page 51 and 52: 76 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ JUNI
Page 53 and 54: 78 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ JULI
Page 55 and 56: 80 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ SEPT
Page 57 and 58: 82 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ OKTO
Page 59 and 60: 84 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ OKTO
Page 61 and 62: 86 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ NOVE
Page 63 and 64: 88 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ OBRA
Page 65 and 66: 90 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ VAR
Page 67 and 68: 92 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ Sob
Page 69 and 70: 94 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ 9.2
Page 71 and 72: 96 DELOVNA MESTA Zdravstveni dom Bo
Page 73 and 74: 98 DELOVNA MESTA Zavod za zdravstve
Page 75 and 76: 100 STROKOVNA SREČANJA Evropsko de
Page 77 and 78: 102 STROKOVNA SREČANJA Sodelovanje
Page 79 and 80: STROKOVNA SREČANJA 105 sklepa in r
Page 81 and 82: STROKOVNA SREČANJA 107 vzrok demon
Page 83 and 84: STROKOVNA SREČANJA 109 Naslovna st
Page 85 and 86: STROKOVNA SREČANJA 113 Novosti s p
Page 87 and 88: STROKOVNA SREČANJA 115 večje tveg
Page 89 and 90: STROKOVNA SREČANJA 117 imunske fun
Page 91 and 92: TAKO MISLIMO 119 Samostojna pot Po
Page 93 and 94: TAKO MISLIMO 121 organizaciji pod o
Page 95: ODMEVI 123 Problematika nezavarovan
Page 99 and 100: NOVE PUBLIKACIJE 127 zadnjih sto le
Page 101 and 102: S KNJIŽNE POLICE 129 Moja četrta
Page 103 and 104: PERSONALIA 131 Dr. Bojana Avguštin
Page 105 and 106: PERSONALIA 133 Seznam izdanih habil
Page 107 and 108: 135 Isis Glasilo Zdravniške zborni
Page 109 and 110: MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA Umirimo
show all

ISIS junij 06.indd - ZdravniÅ¡ka zbornica Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?