ISIS junij 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

56
Z A N I M I V O
Nefarmakološki ukrepi ob hiperholesterolemiji
– ali imamo nove možnosti
Mitja Lainščak, Zlatko Fras
Kronične nenalezljive bolezni, med katerimi predstavljajo
največji delež bolezni srca in žilja, so vodilni vzrok
zbolevnosti in umrljivosti v večini evropskih držav (1).
Bolezni srca in žilja, ki so v veliki večini povezane z
aterosklerozo, so leta 2000 v Sloveniji predstavljale 40
odstotkov vzrokov vseh smrti (2). Vsi dejavniki tveganja za aterosklerozo
so bili predmet številnih intervencijskih raziskav na področju
primarne preventive, s katerimi so dokazali pomembno zmanjšanje
števila bolnikov z manifestno ishemično boleznijo srca (3). Znano je,
da lahko z ustreznimi ukrepi preprečimo pojav od 50 do 90 odstotkov
bolezni srca in žilja (4).
za razvoj bolezni srca in žilja (10). Nefarmakološki ukrepi so osnova
obravnave vseh dislipidemij, vendar so rezultati tesno povezani z
osveščenostjo posameznika in dejanskim udejanjanjem v vsakdanjem
življenju. Zaradi naraščajoče pogostosti in pojavnosti hiperholesterolemije
je v prihodnosti pričakovati, da bodo bolniki ter medicinski delavci
ponovno morali nameniti več pozornosti nefarmakološkim ukrepom.
Sprememba načina prehrane in upoštevanje načel zdrave prehrane je
ob današnjem načinu življenja relativno težko dosegljiv cilj, vendar
lahko bistveno pripomore k zmanjšanju pojava dejavnikov tveganja in
celokupnega tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Zaradi slabšega
sodelovanja bolnikov pri izvajanju telesne dejavnosti in natančnemu
Slika 1a: Celokupni holesterol
Slika 1b: LDL-holesterol
V Sloveniji imamo relativno malo podatkov o prevalenci dejavnikov
tveganja za razvoj ateroskleroze ter bolezni srca in žilja. Največ podatkov
smo pridobili z raziskavami CINDI v ljubljanski regiji (leta 1990/1 in
1996/7) in dodatno še primorski ter pomurski regiji (leta 2002/3). V
prvi dve raziskavi je bilo vključenih preko 3000 preiskovancev in prevalenca
hiperholesterolemije je bila > 60 odstotkov (5). V Sloveniji smo
se zatem sistematično lotili tega problema v okviru programa preventive
bolezni srca in žilja (6). Preliminarno poročilo iz tretje CINDI-raziskave
(7) potrjuje predvidevanja o visoki pogostosti hiperholesterolemije, ki
smo jo ugotovili pri 75 odstotkih preiskovancev. Obenem imamo zelo
koristne podatke iz raziskave CINDI Health Monitor, ki kažejo na višjo
pogostost dejavnikov tveganja ter bolezni srca in žilja v severovzhodni
Sloveniji (8, 9).
Hiperholesterolemija je eden najpomembnejših od življenjskega
sloga delno odvisnih dejavnikov tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni,
saj lahko s hiperholesterolemijo pojasnimo do 50 odstotkov tveganja
spoštovanju dietnih navodil moramo bolnikom ponuditi alternativne
možnosti za obvladovanje hiperholesterolemije.
Rastlinski steroli, ki so dodani margarini Becel Pro.Activ, so snovi,
ki v prebavilih vežejo zaužiti holesterol, ki se tako izloči z blatom in se
ne absorbira iz prebavnega trakta. S tem zmanjšamo celokupni zunanji
vnos holesterola ob relativno stalnem nastajanju v telesu, zato pride do
znižanja koncentracije celokupnega holesterola in LDL-holesterola v
krvi. Opravljene so bile raziskave, ki so dokazale učinkovitost uživanja
od 25 do 30 g margarine Becel Pro.Activ na dan, razdeljene v tri manjše
obroke, pri bolnikih z izolirano hiperholesterolemijo, pri bolnikih
s sladkorno boleznijo in med drugim tudi pri bolnikih, zdravljenih s
statini (11).
V Sloveniji smo šele pred kratkim dobili prvi izdelek z dodanimi
rastlinskimi steroli. Zanimalo nas je, ali je uporaba margarine Becel Pro.
Activ učinkovita tudi pri naših bolnikih. Obenem smo želeli ugotoviti,
kakšni so učinki v severovzhodni Sloveniji, regiji z najslabšimi prehra-
ISIS junij 2006