ISIS junij 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

64
D E L O Z B O R N I C E
ter da so bile že takrat pripravljene vse podlage za projekt.
Omenil je, da je povsod po svetu zadruga vedno skupina med seboj
povezanih zasebnih zdravnikov, z ali brez koncesije, ki kot taki ne dobivajo
plače, zato se lahko govori le o načinu nagrajevanja, ki je izključno
storitveni sistem. Ključno je, da imajo omenjeni zdravniki (združeni v
zadrugi) pogodbo z zavarovalnico oziroma koncesijo v svojih rokah,
zaradi pogajanj. Dokler gre za posameznike, je kot problematičen poudaril
prehod oziroma odločitev za takšno obliko dela, saj je potrebna
odpoved delovnega razmerja ter tveganje v smislu pridobitve pogodbe
z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poudaril je, da je
ključna funkcija zdravniških organizacij, da v tem primeru ponudijo
vso logistično podporo.
Konrad Kuštrin je poudaril, da niso vsi zdravniki zainteresirani za
takšno prakso ter da mora Fides zastopati mnenje vseh zdravnikov.
Vojko Kanič je vprašal, ali obstajajo ocene, kolikšna je predvidena
kritična masa zdravnikov, ki bi se morala odločiti za tak model.
Konrad Kuštrin je glede na to, da zdravnikov primanjkuje, odgovoril,
da je potrebna tretjina, da se sistem zamaje.
Sabina Markoli je omenila, da bi Fides moral sodelovati že pri pripravi
tega modela z zasebnimi zdravniki zaradi boljše kakovosti projekta
ter da je zelo pomembno skupno sodelovanje zdravniških organizacij.
Glede zobozdravstva je omenila, da se zavzemajo za to, da bi bil nosilec
koncesije zobozdravnik.
Konrad Kuštrin je odgovoril, da je že bila podana pobuda za skupni
sestanek Fidesa in zasebnih zdravnikov, kar bo verjetno kmalu izpeljano.
Jože Ferk je na splošno omenil, da bi bilo potrebno finančno izhodišče
vsakega zavoda in SPP posebej, kjer so že ovrednotene določene storitve,
ter samo učinkovitost zdravstva (z vidika izpolnitve programa).
Franc Šuta je povedal, da imajo zasebni zdravniki kar nekaj pomislekov
oziroma vprašanj, in sicer glede izračuna plače, glede resnosti
same ideje, saj naj bi si Fides poizkušal izboljšati pogajalsko stališče za
dvig plač zdravnikov z idejo zadrug, glede smiselnosti predstavljenega
modela zadrug, glede neposredne povezanosti z zavarovalnico, brez
javnega zavoda kot vmesnega filtra. Kot sporno vprašanje je omenil
program bolnišnice, če le-ta ne bo imela dovolj kadra, na kakšen način
bo sklepala pogodbe ter na kakšen način naj bi se "posojalo" zdravnike
bolnišnicam (status ustanove). Glede pogajanj, da so zdravniki
nemočni, če se pogajajo sami z zavarovalnico, je povedal, da se nikoli
do sedaj zdravniki niso pogajali sami (za zasebne zdravnike se pogaja
Zbornica, za zaposlene pa direktorji zdravstvenih domov in združenje
zdravstvenih zavodov). Predlagal je, da bi se v pogajanja vključil Fides,
s strani zaposlenih zdravnikov. Pozdravil je idejo, da se vse tri organizacije
povežejo.
Konrad Kuštrin je odgovoril, da predstavljeni izračun ni bil vezan na
zasebne zdravnike, ampak na omenjene tri povprečne zdravniške plače.
Povedal je, da Ministrstvo za zdravje ne bo širokogrudno podeljevalo
koncesij na sekundarni in terciarni ravni. Omenil je, da se je Fides do
leta 2000 pogajal samostojno. Prav tako ideja o svobodnem zdravniku
specialistu ni zaživela, zato je predstavljen tokratni model zadrug.
Marko Bitenc je povedal, da svobodnih specialistov ni, ker ni interesa
v vodstvenem kadru. Omenil je, da je svobodnih specialistov v evropskih
državnih bolnišnicah približno 30 odstotkov. Rešitev za sekundarno
raven je tudi koncesija, saj je podeljevalec koncesije na sekundarni ravni
tudi ustanovitelj bolnišnice. Poudaril je, da je potrebno najprej pridobiti
soglasje "kritične mase" vodstvenih kadrov.
Igor Praznik je povedal, da je ideja zanimiva ter uporabna, kot poizkus
sprememb. Predlagal je, da vse tri organizacije, vključno z zasebnimi
zdravniki, pripravijo določen program za spremembe zdravstvenega
sistema.
Vladislav Pegan se je vsem zahvalil za razpravo. Povedal je, da je pri
modelu še veliko nejasnosti, zato je prisotnim podal v razmislek, kateri
model bi bil najboljši, ki bi ohranil oziroma izboljšal raven zdravstva, s
tem da bi izvajalci prejeli boljši zaslužek. Omenil je, da se je sam vedno
zavzemal za ukinitev uravnilovke.
Konrad Kuštrin je povedal, da je po različnih razpravah obveljalo
mnenje, da en sam model ni mogoč, ampak jih mora biti več, za različne
potrebe zdravnikov. Zahvalil se je za povabilo na sejo.
K 3. točki dnevnega reda: Zakon o pacientovih pravicah
Vladislav Pegan je povedal, da so bile pripombe na zakon pregledane
in vnešene v osnutek. Kot problematično je omenil poglavje, ki se
nanaša na pritožbene postopke. Izpostavil je, da so pritožbene poti za
zasebne zdravnike urejene drugače, in predlagal enako ureditev kot pri
zaposlenih zdravnikih v javnih zavodih.
Brane Dobnikar je poročal, da so skladno z dogovorom na prejšnji
seji izvršilnega odbora člani posredovali pripombe na osnutek zakona,
in sicer Tatjana Puc Kous, Franc Šuta, Žarko Pinter, Mateja Bulc in Jože
Ferk. V besedilo so vgrajene tudi pripombe in predlogi predsednika
Zbornice Vladislava Pegana ter strokovne službe.
Franc Šuta je razložil stališče zasebnih zdravnikov o tej temi. Kot
nejasnost je izpostavil, ali naj bi tudi zasebni zdravniki imeli pritožbeno
pot skupaj z zaposlenimi zdravniki in vprašanje financiranja komisij,
česar zakon ne predvideva. Razložil je, da bi zasebni zdravniki raje
videli, da bi bile pritožbene poti organizirane ločeno od pritožbenih
poti zoper zaposlene zdravnike. Predlagal je, da bi se pritožbene poti
za zasebne zdravnike organizirale na Zbornici, prva stopnja naj bi bil
zasebni zdravnik sam, za razrešitev konflikta s pacientom, druga stopnja
pa naj bi bila urejena v okviru Zbornice. Omenil je, da je generalni sekretar
opozoril na logistični ter finančni problem. V finančnem smislu je
predlagal ustanovitev sklada, ki je lahko oblikovan na Zbornici, finance
se ne bi črpale iz članarine.
Vladislav Pegan je omenil, da je potekala razprava o tej temi na
MOL-u, kjer je bilo zastavljenih veliko vprašanj s področja financiranja.
Minister za zdravje je povedal, da naj bi država financirala izvajanje
zakona. Opozoril je, da je potrebno posredovati pripombe do 31. 3.
2006, zato je predlagal, da bi se na tokratni seji uskladile. Predlagal je,
da se želja zasebnih zdravnikov, da bi imeli svojo pritožbeno komisijo,
upošteva.
Zlatko Fras je predlagal glede poglavja "pravice do primerne,
kakovostne in varne oskrbe", da bi s tem zakonom uzakonili neodvisno
nacionalno institucijo za doseganje kakovosti, kamor sodijo tudi
spremljanje indikatorjev kakovosti, smernice ter priporočila. Strinjal
se je, da mora to financirati proračun. Predlagal je, da Zbornica poda
predlog, kot uvrstitev novega člena, za opredelitev delovanja nacionalne
institucije za zagotavljanje kakovosti.
Vladislav Pegan se je strinjal, da se poda takšna pripomba.
Matija Horvat je predlagal, da se izraz "doktrina", ki je zastarel, zamenja
iz izrazom "smernice".
Mateja Bulc je omenila, da je odbor za osnovno zdravstvo posredoval
kar nekaj pripomb. Povedala je, da je tudi združenje zdravnikov
družinske medicine razpravljalo o zakonu, sestanka se je udeležil tudi
prim. Anton Gradišek, dr. med., ki pripravlja zakon. Anton Gradišek je
zaprosil, da se mu posredujejo vse pripombe, ter dejal, da jih bo poizkušal
upoštevati.
Mirjam Kovačič Čadež je postavila vprašanje, ali z Zakonom o pacientovih
pravicah prenehajo delovati pritožbene poti na Zbornici.
Vladislav Pegan je odgovoril, da ne.
Brane Dobnikar je razložil, da Zbornica nima zakonske obveze imeti
formalizirane pritožbene poti, razen tistih, ki so potrebne za primere
ISIS junij 2006