ISIS junij 06.indd - ZdravniÅ¡ka zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

30 AKTUALNO Zdravnik kot bolnik (Zdravnik v vlogi bolnika) Žarko Pinter Tudi zdravnik je samo človek. Mit o tem, da je zdravnik človek, ki je vedno zdrav, vse ve in je vsemogočen, je veljal mogoče dolga desetletja, med ostalimi ljudmi. Po današnjem védenju in znanju ugotavljamo ravno nasprotno. Posamezne specialnosti v medicini zahtevajo posebno predanost zdravnika, zato so toliko bolj obremenjujoče, zdravje posameznikov, ki opravljajo to delo, pa še posebej ogroženo. Na drugi strani je zanimivo, da so študije pokazale, da smo zdravniki splošno dobro, celo bolje fizično pripravljeni kot povprečno prebivalstvo, prevalenca kajenja, srčno-žilnih bolezni in raka pa je manjša kot pri ostalem prebivalstvu. Ne smemo pozabiti, da zdravniki vsakodnevno nosimo s seboj bremena svojih bolnikov, svojcev in prijateljev, soočamo se z improvizacijo pri delu, ker zaradi pomanjkanja denarja manjka danes to, jutri nekaj drugega. Zaključeno dežurstvo lahko traja 12, 24, ali 48 ur. Temu sledijo številne neprespane ure, pa četudi smo v pripravljenosti, o kateri je izrečenih toliko besed. Reševanje vprašanj glede dežurstev in pripravljenosti je trenutna vroča tema ne samo pri nas, ampak v vsej Evropi. Zdravniki se srečujemo tudi z vsakodnevnimi osebnimi problemi, ki nam niso prihranjeni: lahko zbolimo in se bolezni pogosto še kako bojimo, imamo osebne in družinske težave. Tako so med nami tudi kolegi, ki so psihiatrični bolniki, nekateri imajo težave zaradi alkohola ali so od njega odvisni, uživajo mamila ali postanejo odvisni od drugih psihoaktivnih snovi (zdravila). Kaj vemo o težavah naših kolegov in nas samih O svojih osebnih problemih vemo toliko, kolikor si upamo o njih govoriti s svojimi najbližjimi, kolegi ali v vlogi pacienta s terapevtom. Največkrat se le težko odločimo in se postavimo v vlogo pacienta ter poiščemo pomoč pri prijateljih ali pri kolegih. O tem, koliko nas, zdravnikov, je potrebnih takšne ali drugačne strokovne zdravniške pomoči, ne vemo kaj dosti. Ob tem velja splošno mnenje, ki je v praksi tudi potrjeno, da smo zdravniki in naši svojci težji bolniki od povprečnega prebivalstva, težje nas je voditi, smo bolj samosvoji, rezultati zdravljenja pri nas pa so zaradi naštetih dejstev bistveno slabši. Kakšne izkušnje imajo stanovske organizacije po drugih državah, kjer so se načrtno lotili problematike zbolevnosti zdravnikov Večje število poročil in raziskav poroča o tem, da je bolan zdravnik ali zdravnik odvisnik pogost pojav v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike, Kanadi, Avstraliji in Španiji, pa tudi v Avstriji in Nemčiji. Še posebej se velika zbolevnost in težave kažejo v državah, kjer je veliko doseljenih, tujih zdravnikov, predvsem zdravnikov z Bližnjega in Daljnega vzhoda. Ugotovljeno je, da se pri zdravnikih kaže poseben vzorec zdravstvenih, še posebej psihičnih problemov, zato je možnost postavitve zgodnje diagnoze in strokovne pomoči oziroma intervencije močno zmanjšana in otežena. V ospredju so povečana prisotnost stresnih situacij, težave v zakonu, alkoholizem, depresivna stanja, uporaba opiatov, več je samomorov in povečano je število smrti pri zdravnikih, ki so soudeleženi v prometnih nesrečah. Tako se psihične težave, odvisnost, neprimerno vedenje in osebnostna stiska prepletajo med seboj, se prekrivajo, prisotne so vzporedno oziroma sočasno. Vzroki, ki pripeljejo do tega, da smo prav zdravniki toliko bolj ranljivi oziroma da so pri nas bolezni toliko bolj pogoste, so osebnostne posebnosti posameznega zdravnika, poklicni dejavniki in odnos bolnik – zdravnik ter zdravnik – zdravnikov terapevt. Osebnostni vzroki so dvorezen meč. Na eni strani je prilagajanje na vsakodnevne delovne obveznosti, na drugi pa smo preobčutljivi za psihične probleme. Posebno občutljiva skupina med zdravniki so mladi zdravniki. Pri njih sta v ospredju nagnjenost k alkoholizmu in depresivnost. Še posebej pogosta in značilna je zloraba zdravil. Znano je, da kakršna koli zdravstvena motnja, ki se pokaže pri zdravniku, bodisi psihična ali fizična, in ki se ne zdravi, pripelje do negativnih posledic za bolnike, za zdravnikove svojce in zdravnika samega (možnost, da napravimo strokovno napako, se v takšnem stanju močno poveča). Poglejmo si dostopne podatke o boleznih pri zdravnikih Depresivnost: kanadska študija je pokazala, da je med zdravniki 23 odstotkov depresivnih, med ostalim prebivalstvom je takšnih 15 odstotkov. Razmerje med depresivnimi zdravnicami in zdravniki je 2 : 1, pri mladih zdravnikih pa najdemo težave zaradi depresije pri 30 do 50 odstotkih. Avstralci so opravili prospektivno študijo, ki je pokazala, da je bilo v enem letu med 130 vprašanimi zdravniki nezadovoljstvo dalj časa prisotno pri 72 odstotkih vprašanih. Samomor: pri zdravnikih obstaja od 1,5-krat do 2,4-krat večje tveganje, da se posameznik odloči za samomor kot pri splošnem prebivalstvu. Pri zdravnicah je to tveganje od 2,5-krat do 5,7-krat večje. Več kot tri četrtine zdravnikov, ki so napravili samomor, je bilo depresivnih, odvisnih od alkohola in zdravil. Med temi zdravniki so bili po specialnostih v ospredju anesteziologi, psihiatri, splošni zdravniki in zdravniki, ki delajo na urgenci. Tudi tukaj se je pokazalo, da so še posebno ogroženi mladi zdravniki, med njimi zlasti mlade zdravnice, osamljeni zdravniki ter med njimi odvisniki. Alkoholizem: poraba alkohola je med zdravniki višja kot pri splošnem prebivalstvu, posebno v Veliki Britaniji. Na prvem mestu so zdravniki po 50. letu starosti, nezadovoljni s svojo kariero in tisti, ki imajo težave s stresom, izgorevajo na delovnem mestu, kadijo ali uživajo benzodiazepine. V veliki anonimni anketi, ki so jo opravili med zdravniki v Avstraliji, jih je 3 odstotke povedalo, da imajo problem z alkoholom. V isti študiji so ugotovili, da je odvisnih od zdravil od 0,5 do 1,3 odstotka zdravnikov, kar predstavlja nižjo stopnjo kot v splošnem prebivalstvu. Bolj so izpostavljeni splošni zdravniki, njim pa sledijo anesteziologi. Kljub temu, da imajo farmacevti, veterinarji in zobozdravniki po naravi svojega dela večjo dostopnost do zdravil, večje zlorabe zdravil v teh poklicih niso ugotovili. Narkotiki: na prvem mestu je pethidin (pri nas je bil včasih dobro poznan in do nedavnega pogosto uporabljen dolantin). Zdravniki odvisniki so v povprečju stari od 30 do 39 let in najpogosteje uporabljajo zdravila iz zdravniške torbe. Od 30 do 40 odstotkov jih je uporabljalo opijate že vsaj dve leti. 20 odstotkov si je vbrizgalo droge med delovnim časom, 16 odstotkov jih je imelo težave tudi z alkoholom. Pri starejših od ISIS junij 2006
31 AKTUALNO 45 let je bil glavni vzrok, da so segli po narkotiku, depresivno stanje. Teh je bilo 15 odstotkov. 3,8 odstotka jih je umrlo med samo študijo. Nadalje je avstralska študija pokazala, da ima 1 odstotek zdravnikov težave z alkoholom, 2 odstotka vseh, ki so odgovorili na anonimni vprašalnik, pa si sama predpisuje narkotike. Zloraba zdravil, in tudi narkotikov, je bila ponovno pogostejša pri mladih zdravnikih. Registrirani, torej poznani odvisniki med zdravniki predstavljajo le vrh ledene gore. Za njih je značilno neprimerno vedenje in neprimeren odnos do ljudi, nekomunikativnost, nesposobnost skupinskega dela (s tem pa še ni vsak zdravnik, ki se težko vključi v delovno skupino, motena oseba, ki je potrebna pomoči). Med nevrološkimi oziroma psihiatričnimi boleznimi so v ospredju multipla skleroza, parkinsonova bolezen, alkoholizem in posledično motena možganska funkcija, ki vodi vse tja do demence. Tako bolni zdravniki po merilih, ki jih imajo v Avstraliji, potrebujejo posebno terapijo, izobraževanje in ureditev delovnih razmer. Zunanji dejavniki, ki vplivajo na psihofizično stanje zdravnika, so vsakodnevne negativne izkušnje pri delu, travme, ki jih doživljamo, kot so nenadna smrt pacienta, dolgotrajen proces umiranja bolnikov, bolečina trpečega bolnika, ki mu je ne moremo ali pa jo lahko le delno, nezadostno lajšamo, težavni bolniki in etična vprašanja. Posebno veliko težav imajo tisti zdravniki, ki niso vešči vzpostavljanja dobre komunikacije z bolnikom in njegovimi svojci. Dodatne zunanje vzroke predstavljajo: vsakodnevni boj za osebno eksistenco, neprimeren odnos družbe do zdravniškega dela, strah pred tem, da bi naredili strokovno napako, težave, ko skušamo postavitvi pravo diagnozo, kopičenje množice dela in ne nazadnje klinično delo, kjer je zdravnik soočen iz oči v oči s svojim pacientom. Posebej izpostavljena delovna mesta so urgenca, prva pomoč, infekcijski oddelki (HIV), onkološki oddelki in oddelki za intenzivno terapijo. Pridruži se jim neobičajno ali celo nenormalno dolg delovni dan, pomanjkanje spanja in stalno spreminjajoč se delovni ritem, na katerega se tudi sčasoma številni le težko navadijo. Tudi tukaj vidimo, da so ogrožena skupina mladi zdravniki, še posebej v prvih dveh letih po zaključku študija. Smrtnost pri prometnih nesrečah je 2-krat višja kot pri povprečnem prebivalstvu. Vzrok temu je pogosto menjavanje delovnega mesta, velike razdalje od doma do delovnega mesta in s tem povezano vsakodnevno premagovanje teh razdalj z dolgimi vožnjami po dolgotrajnem, napornem delu ali celo dežurstvu. Zlasti obremenitev v posameznih specialnostih in z njo povezano izgorevanje na delovnem mestu lahko vodi do resnih posledic tako za zdravnika kot tudi za bolnika. Primerjave med skupino zdravnikov, ki so delali od 35 do 42 ur, in drugo skupino, ki je delala 60 ur na teden in je opravila ustrezno število dežurstev, ob tem pa bila prikrajšana še pri vsakodnevnem spancu, so pokazale, da tako preobremenjeni zdravniki reagirajo enako, kot da bi bili pod takšnim vplivom alkohola, da ne bi bili več sposobni voziti. Zaključek Zgodnje prepoznavanje težav pri zdravnikih, ki lahko negativno vplivajo na kakovost njihovega dela, je težko, zahtevno, pripomore pa k postavitvi zgodnje diagnoze in omogoči čim prejšnjo terapijo oziroma pomoč. S tem pomagamo ne samo kolegu zdravniku, ampak tudi njegovim pacientom. Le zbran zdravnik, razbremenjen osebnih težav, vsakodnevnih skrbi, zdrav ali pa ob prisotnih kroničnih težavah v dobri zdravniški oskrbi, lahko kakovostno in varno opravlja svoje delo s pacienti. Naša naloga bo tako v prihodnje tudi pomoč bolnim zdravnikom, priprava posebnih oblik zdravljenja in programov, ki jim bodo omogočili kakovostno pomoč in s tem tudi uspešno vračanje v delovno okolje. Presaditev ledvic v Sloveniji po pridružitvi Evrotransplantu Aljoša Kandus, Miha Arnol, Andrej F. Bren Presaditev ledvice je zdravljenje izbora za bolnike s končno ledvično odpovedjo (1). Dolgotrajno preživetje bolnikov s presajeno ledvico je daljše kot preživetje dializnih bolnikov, vključenih na čakalno listo za presaditev ledvice (2, 3). Uspešna presaditev ledvice omogoča bolnikom boljšo kakovost življenja v primerjavi z dializnim zdravljenjem (4). V ZDA se cena uspešne presaditve ledvice izenači s ceno dializnega zdravljenja približno po treh letih, kasneje je zdravljenje bolnika s presajeno ledvico cenejše od zdravljenja kroničnega dializnega bolnika (5). Navedene prednosti podpirajo razvoj zdravljenja s presaditvijo ledvic. Namen prispevka je prikazati metodologijo pri presajanju ledvic v Sloveniji, rezultate tega zdravljenja v primerjavi z rezultati drugod in probleme, s katerimi se srečujemo pri tem zdravljenju. Podrobneje so prikazani rezultati presaditve ledvic v petletnem obdobju od pridružitve Evrotransplantu (ET). Evrotransplant je organizacija za presaditve organov umrlih darovalcev, ki združuje šest držav: Avstrijo, Belgijo, Luksemburg, Nemčijo, Nizozemsko in Slovenijo. Metode Za presaditev ledvice so primerni bolniki s končno ledvično odpovedjo brez spremljajočih bolezni, ki bi lahko poslabšale zdravstveno stanje zaradi operacije ali imunosupresivnega zdravljenja. Od februarja 2005 pri nas ni več predpisane zgornje starostne meje prejemnika ledvice. Sočasno je bila zgornja starostna meja umrlih darovalcev zvišana od 60 na 65 let. V Sloveniji, ki ima površino približno 20.000 km 2 in dva milijona prebivalcev, imamo en center za presaditev ledvic, ki je v Kliničnem junij 2006 ISIS
Page 1 and 2: Leto XV. Številka 6 / 1. junij 200
Page 3 and 4: 4 UVODNIK Politika danes preveč po
Page 5 and 6: 7 TUMOR JETER Na naslovnici je prik
Page 7 and 8: 10 NOVICE Svetovni dan gibanja - 9.
Page 9 and 10: 12 NOVICE Odnos do zdravstvenega si
Page 11 and 12: 16 NOVICE Srečanje letnika, vpisan
Page 13 and 14: 20 NOVICE V čas pričakovanja Kris
Page 15 and 16: 23 NOVICE Indija med Kitajsko, Mjan
Page 17 and 18: FOTOREPORTAŽA 27 "Ano lejto je pas
Page 19: 29 FOTOREPORTAŽA Predsednica KD Iv
Page 23 and 24: 34 AKTUALNO jih je bilo 135 (12,0 o
Page 25 and 26: 38 AKTUALNO 30 odstotkov. Zapora st
Page 27 and 28: 41 AKTUALNO bolnikih z boleznimi se
Page 29 and 30: 44 AKTUALNO Del zapisnika ustanovne
Page 31 and 32: 48 ZANIMIVO Povzetek evropskih smer
Page 33 and 34: 50 Z A N I M I V O rapevtske, moraj
Page 35 and 36: 53 Z A N I M I V O Diagnostična en
Page 37 and 38: 56 Z A N I M I V O Nefarmakološki
Page 39 and 40: 60 Z A N I M I V O Antropologija in
Page 41 and 42: 62 DELO ZBORNICE Zapisniki IO ZZS Z
Page 43 and 44: 65 D E L O Z B O R N I C E discipli
Page 45 and 46: 67 D E L O Z B O R N I C E odboru p
Page 47 and 48: PRAVNI KOTIČEK 71 Osebni izbrani z
Page 49 and 50: 74 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ JUNI
Page 51 and 52: 76 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ JUNI
Page 53 and 54: 78 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ JULI
Page 55 and 56: 80 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ SEPT
Page 57 and 58: 82 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ OKTO
Page 59 and 60: 84 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ OKTO
Page 61 and 62: 86 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ NOVE
Page 63 and 64: 88 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ OBRA
Page 65 and 66: 90 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ VAR
Page 67 and 68: 92 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ Sob
Page 69 and 70: 94 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ 9.2
Page 71 and 72:
96 DELOVNA MESTA Zdravstveni dom Bo
Page 73 and 74:
98 DELOVNA MESTA Zavod za zdravstve
Page 75 and 76:
100 STROKOVNA SREČANJA Evropsko de
Page 77 and 78:
102 STROKOVNA SREČANJA Sodelovanje
Page 79 and 80:
STROKOVNA SREČANJA 105 sklepa in r
Page 81 and 82:
STROKOVNA SREČANJA 107 vzrok demon
Page 83 and 84:
STROKOVNA SREČANJA 109 Naslovna st
Page 85 and 86:
STROKOVNA SREČANJA 113 Novosti s p
Page 87 and 88:
STROKOVNA SREČANJA 115 večje tveg
Page 89 and 90:
STROKOVNA SREČANJA 117 imunske fun
Page 91 and 92:
TAKO MISLIMO 119 Samostojna pot Po
Page 93 and 94:
TAKO MISLIMO 121 organizaciji pod o
Page 95 and 96:
ODMEVI 123 Problematika nezavarovan
Page 97 and 98:
ODMEVI 125 Semantične težave star
Page 99 and 100:
NOVE PUBLIKACIJE 127 zadnjih sto le
Page 101 and 102:
S KNJIŽNE POLICE 129 Moja četrta
Page 103 and 104:
PERSONALIA 131 Dr. Bojana Avguštin
Page 105 and 106:
PERSONALIA 133 Seznam izdanih habil
Page 107 and 108:
135 Isis Glasilo Zdravniške zborni
Page 109 and 110:
MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA Umirimo
show all

ISIS junij 06.indd - ZdravniÅ¡ka zbornica Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?