ISIS junij 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

TAKO MISLIMO
119
Samostojna pot
Po registru Zdravniške zbornice Slovenije (1. 3. 2006) je v
Sloveniji 1593 zobozdravnikov. Od teh jih je aktivnih v
splošni zobozdravstveni dejavnosti 1055 in 192 specialistov
(maj 2005). Povezujejo jih organizacije, kot so: Zdravniška
zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Fides,
Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Društvo zobozdravstvenih
delavcev Slovenije in Razširjeni strokovni kolegij za stomatologijo.
Obdobje, v katerem smo, je polno stresov in sprememb, zato bomo
morali složno sodelovati v prizadevanjih za svoj status, način organiziranosti,
priznanje sodobne zobozdravstvene doktrine in njeno
vrednotenje.
In katera organizacija mora prevzeti krmilo v statutarnih in "cehovskih"
vprašanjih
To nalogo bi morala prevzeti Zdravniška zbornica Slovenije. Že
od ustanovitve Zbornice ugotavljamo neenakopravnost v možnosti
odločanja in sprejemanju partnerskih dogovorov v sistemu, ki mu je
namenjen sorazmerno velik delež BDP, pa vendar majhen (približno
25 milijard) za zobozdravstvo.
Razumljivo je, da smo pri delitvi pogače odrinjeni na konec, da imamo
slabe možnosti pri seznanjanju in sprejemanju odločitev v skupščini
Zdravniške zbornice in smo v neenakopravnem položaju v izvršilnem
odboru Zdravniške zbornice. V skupščini imamo 21 delegatov od skupno
109, v izvršilnem odboru pa le enega člana od devetih. Prav tako nimamo
predstavnika v zdravstvenem svetu. Ob tem ne smemo zanemariti podatka,
da je v Sloveniji 5794 zdravnikov in 1593 zobozdravnikov. Zato se je
po zgledu evropskih držav v sredini prejšnjega desetletja porodila potreba
po ustanovitvi samostojne zobozdravniške zbornice. Do realizacije ni
prišlo, kajti menili smo, da je moč v večjem številu enakih med enakimi.
Praksa je pokazala, da je možnost v nadaljnjem delu in upravljanju le v
avtonomnosti. Dosegli smo večjo avtonomnost odločanja v odboru za
zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije, vendar končna odločitev
še vedno pripada izvršilnemu odboru Zbornice.
V zadnjem obdobju je bilo slovensko zobozdravstvo deležno velikega
medijskega odziva. Vsi poizkusi prikazati dejansko stanje so naleteli na
negativen odziv javnosti. Imenovali so nas celo goljufe.
Kako se je na to odzvala Zdravniška zbornica Slovenije Ali ne bi
morala ščititi "ceha"
Na vseh zdravniških asociacijah smo bili deležni kritik na račun
pasivnosti institucije, kateri pripadamo.
Razširjeni strokovni kolegij (RSK) za stomatologijo je sestavljen iz
devetih članov – tri je imenovala Zdravniška zbornica Slovenije, tri
Slovensko zdravniško društvo in tri SPS Stomatološka klinika KC Ljubljana.
Delo in odgovornost RSK je predvsem na področju spremljanja
in organiziranosti strokovnega dela.
Trenutno v RSK zaključujemo projekt "Smernice razvoja zobozdravstva
za leto 2006-2015", v katerem predlagamo spremembo zastarelega
storitvenega sistema ("Zelena knjiga"). Prav tako smo po dogovoru z
ministrom za zdravje imenovali možna kandidata za "koordinatorja za
zobozdravstvo na Ministrstvu za zdravje".
Na drugi seji RSK dne 14. 2. 2006 smo sprejeli sklep in ga posredovali
odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije o ustanovitvi
samostojne zobozdravniške zbornice. V sodelovanju z Združenjem
zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer so vsebinsko pripravili amandma,
smo gradivo posredovali poslancu državnega zbora, kajti rok je bil 30.
3. 2006. Z amandmajem smo zahtevali samostojno zobozdravniško
zbornico z obrazložitvijo, da doktorice in doktorji dentalne medicine
ugotavljajo, da delovanje Zdravniške zbornice Slovenije ne izpolnjuje
njihovih pričakovanj glede enakovrednega obravnavanja in reševanja
vprašanj s področja zobozdravstva.
Žal se je odbor za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije
negativno opredelil do amandmaja - morda zaradi ne povsem posrečene
razlage predsednika Zdravniške zbornice Slovenije.
Menimo, da smo bitko izgubili, vojne pa ne. Pri tem imamo še en
dokaz, da pri odločitvi niso sodelovali zobozdravniki, ki si želijo avtonomnosti
in suverenosti, enakopravnega pristopa v sistemu zdravstva,
politiki zdravstva in zavarovalništvu ter transparentnosti finančnih
sredstev. Vemo, da smo edini od držav Evropske unije, kjer še nimamo
svoje samostojne zbornice. Predlagamo izvedbo referenduma v duhu
svobodnih demokratičnih načel med slovenskimi zobozdravnicami in
zobozdravniki o ustanovitvi samostojne zobozdravniške zbornice.
V imenu članov RSK za stomatologijo
predsednik Gorazd Sajko, dr. den
Komentar
predsednika ZZS
Odločil sem se za kratek komentar k pismu
Gorazda Sajka, dr. dent. med.
Pričel bom z navedbami v zadnjem delu prispevka.
Pisec omenja “ne povsem posrečeno razlago predsednika Zdravniške
zbornice Slovenije”, ki je bila podana na seji odbora za zdravstvo Državnega
zbora Republike Slovenije. Ta razlaga naj bi vplivala na negativno
stališče poslancev do amandmaja, ki je v noveli Zakona o zdravniški
službi predvidel ustanovitev samostojne zobozdravniške zbornice. Moj
ugovor na omenjeni seji je bil argumentiran predvsem z dejstvom, da je
bila pobuda prenagljena in povsem brez jamstva, da je to tudi želja večine
doktorjev dentalne medicine. Že v uvodniku v aprilski številki Izide
sem napisal (citiram): “Od usmeritve novega odbora za zobozdravstvo,
od odločitve poslancev zobozdravnikov in volje vsega zobozdravniškega
volilnega telesa bo odvisno, ali bomo v prihodnje delovali kot enotna
stanovska organizacija ali pa se bodo naše poti ločile.” (konec citata)
Menim, da je bilo moje razmišljanje dovolj usmerjeno v demokratičnost
odločitve, in tako mislim še danes. Ob vložitvi “spornega” amandmaja pa
nam volja in želja slovenskih zobozdravnikov ni bila poznana in, kot sem
seznanjen s trenutnim položajem, se o pobudi za samostojno zbornico
zobozdravniki oziroma njihovi zbornični predstavniki še niso izrekli.
V zadnjem odstavku je govora o “izgubljeni bitki”, vojna pa se bo
nadaljevala. Povsem nepotrebne militantne napovedi, saj smo vendar
sposobni rešiti dilemo na civiliziran način. Vsekakor bo za odločitev o
delovanju slovenskih zobozdravnikov v okviru skupne Zbornice ali v
svoji zobozdravstveni zbornici merodajno predvsem mnenje odbora za
zobozdravstvo, ki se bo, o tem ne dvomim, sposobno odločiti v skladu z
mnenjem večine zobozdravnikov – članov Zdravniške zbornice.
Mimogrede, kar pravzaprav niti ni posebno pomembno, pa vendar,
Slovenija s skupno Zbornico zdravnikov in zobozdravnikov v Evropi
le ni tako osamljena, kot netočno trdi pisec prispevka. Podobno organizacijo
imajo še Italija, Poljska in Luksemburg.
Očitki o zapostavljenosti zobozdravnikov v Zdravniški zbornici
Slovenije so, milo rečeno, žaljivi in neresnični. V pripravi je med drugim
tudi sprememba statuta Zbornice, ki bi zagotovil mnogo večjo avtonomnost
zobozdravnikov oziroma njihovega odbora. Da smo priprav-
junij 2006 ISIS