December - Planinski Vestnik

letenski čas prežive v svojem vaškem, kmečkem življenju. V okolici ondod ješe nekaj zasebnih sezonskih gostišč in otroških domov, tako na planini Ravni,sredi prekrasnih smuških terenov, med Ravno in Ukvo, na položni planiniMacesnik, pod Tamarjem, gozdnato dolinico, ter še drugod. Z Ukovske jepoldrugo uro hoda na prostrano Bistriško planino, kjer je po širokih gorskihpašnikih razložena cela vas planinskih koč in staj, povprek jo pa presekaitalijansko-avstrijska meja. Prav na meji, a že na avstrijskem svetu, je planinskihotel, vse leto odprt. Tja pa pridemo z Ukovske planine ali skoz gozdnati dolna sever do hiše pod Lomom in od ondod naravnost proti vzhodu po lepih,položnih vijugah, ali pa že od kraja na vzhod po kolovozu ob Pleču na Pleče 5in naprej po mejnikih mimo idilične planinske kapelice na Zebranju. Tod povsodso široki, izvrstni smuški tereni. Pa kakšni razgledi na vse strani!V prvi svetovni vojni so bile planine razdejane in požgan je bil tudi hotelna Bistriški planini, ki je bil oddavnaj obstajal. Prav kmalu po vojni ga še nisoobnovili in je tisti čas turistom na planini postregel domačin z Ziljske Bistricev svoji hiši. S prijateljem Stankom sva šla s smučmi na Ostrnik z Ziljske strani,z Bistrice, kraj Bistriškega potoka. Nad vasjo, Pri Kapelah, sva se dolgo razgledovalapo prelepi slovenski Ziljski dolini. Toda potem naju je više gori, v Vrhnjemlogu®, nekje pod Čelom, zajela noč in sva v temi za nekaj pota zgrešilasmer. Ko je kasneje posvetil mesec skozi vejevje, se nama je ledena skorjaneprijazno polesketavala na grudash stezi skozi strmo globačo. Po polznih tlehni bilo. da bi človek štel naglo stopinje. V eni roki smuči in palici, a z drugo seje bilo tu pa tam treba oprijemati debel in korenin, pa naju je taka hoja precejutrudila. Tolažila sva se s pivom na Bistriški planini. Prišla sva po Potočniciže pod Stobovce 7 , kjer nama je avstrijski financar pokazal smer čez Zahomskoplanino. Presmučala sva jo v jasni mesečini po odprtem svetu in sva dalje podPlečem in Zebranjem kmalu dospela k Ziljanu na Bistriški planini. Ni imelola, a je razumel najino žejo in se sam ponudil, da drugam steče ponj. Čepravsva ga zadrževala, je urno planil iz tople hiše v hladno noč. Ko sva ostala sama,je bilo od blizu slišati nekakšno pregovarjanje. Sla sva pogledat in so bili5 Pleče potok in Pleče, prehod na meji, 1616 m. Na avstrijski specialki Pletschabachna jugosl. specialki Pleča. Ital. Rio Plecia, Sella Plecia. Prijatelj s Trbiža mipravi da je pred mnogimi leti v sedlu še videl napis: Predol. No s predola je najužno stran po odprtih pašnikih zelo blizu na prostrano Zahomsko planino, kjerimajo tudi udobno gostišče. Vredno je spomniti, da je bila na Zahomski planini, ki jozdaj čez pol seka italijansko-avstrijska meja, že pred 60 leti slovenska planinskakoča. Korenova koča. Zgradil jo je na svoje stroške Ivan Milomk p d. Koren izZahomca, odbornik takratne Ziljske podružnice SPD. Za člane društva je veljalaprenočnina v koči 40 vinarjev. Slavnostne otvoritve koče so se udeležili številnislovenski planinci iz vseh krajev. Ziljani, pevci in pevke, v domačih nošah, soprepevali svoje lepe pesmi, a topiči so pokali, da so se planine tresle, kakor je poročalP. V. 1901, str. 125. , T • e x i „6 Vrhnji log Vrhnji graben. Za obliko vrhnji se zavzema dr. Josip Sasel vP V 1952 str 429. Tudi L. Višarski. Kanalec, piše Vrtinji log v P. V. 1956, str. 425.Prof. Melik ima Vrtinj Log, Vrtinjlogarski, Vrtinjlogarski potok ( A n t o n Melik:»Slovenski alpski svet«, Slovenska Matica, Ljubljana, 1954, str. 351, 362, 363). KartaSlov Matice ima Vrtlinov log, jugosl. specialka Vrtlinov log in Vrtlinov graben.Kaže da izvira oblika vrtlinov s severne strani, od Ziljanov. Nemci pravijo BartolobachBartolograben. Bartolowiesen, od njih so povzeli Italijani Canale Bartolo,Prati di Bartolo. Morda utegne jezikoslovec najti skupen besedni koren v imemnVrtinj i-Vrtlinov na eni pa Bartolo na drugi strani.7 Na Stobovcah, čez Stobovce. Na jugosl. specialki Vrtlinovo sedlo, ital. Sella diBartolo 1175 m znani prehod, najkrajša in najudobnejša zveza čez vrhe iz Zabnicna Bistrico in v Zahomec, iz Kanalske v Ziljsko dolino, v vsem glavnem gorovjuKarnijskih Alp najnižji preval.