December - Planinski Vestnik

sem o njihovi želji in namenu poročal na vodilnem mestu OF. Odgovor je bilpozitiven in pooblaščen sem bil, da posredujem takojšnjo ustanovitev posebnegaplaninskega odbora OF, ki bi imel zlasti nalogo, da pritegne čim večje številočlanov in sodelavcev OF iz vrst planincev.Tako je prišlo v začetku 1. 1942 do prvega sestanka ožjega kroga najzanesljivejšihtovarišev iz odbora SPD v društvenih prostorih. Udeležil sem se gas prof. Janežičevo, ki je bila določena za zvezo. Na tem sestanku je bil ustanovljenodbor Slovenskega planinskega društva Ljubljana-matica. Izvoljeni sobili za sekretarja društveni predsednik dr. Pretnar Jože, za člane, ki so prevzelidoločene sektorje dela, pa tovariši: Inž. France Avčin, dr. Arnošt Brilej, JožeCesar, Janez Kveder, Ivo Marsel, Inž. Hajne Pardubski in dr. Stanko Tominšek.Novi planinski odbor OF je takoj krepko zagrabil za delo ter že v kratkemizvršil celo vrsto koristnih akcij in nalog. To delovanje med okupacijsko dobobo konkretneje opisano v drugem delu tega članka, zlasti ker sem ga neposrednozasledoval samo do svojega odhoda v partizane v 1. 1943. Lahko pa ugotovim,da naš planinski odbor OF ni bil samo prava matica, okoli katere so se zbiralimed okupacijo ljubljanski in oni planinci, ki so pribežali v Ljubljano predpreganjanjem fašistov, temveč da je v tem razdobju častno in uspešno predstavljaltudi matico aktivne borbe slovenskih planincev v okviru Osvobodilnefronte.Ilegalno delo med okupacijoDR. J O 2 EPRETNARPred okupacijo je zavzemalo Slovensko planinsko društvo med našimimnožičnimi organizacijami pi-av posebno ugledno in pomembno mesto tako poštevilu aktivnega članstva kakor tudi po obsegu in vsebini delovanja; imelo jesvoje korenine v najširših plasteh slovenskega naroda ter več kot polstoletnotradicijo. Vdor fašističnih hord preko naših severnih in zapadnih meja terokupacija in razdelitev Slovenije sta pomenili, vsaj za prehodno dobo, dejanskorazbitje naše planinske organizacije. Saj je nemški okupator prav v planinskihpredelih, ki jih je zasedel, takoj zatrl vse podružnice SPD, vse planinskedomove, koče in zavetišča izročil nemškemu Alpenvereinu, mnoge najagilnejšedruštvene funkcionarje in planinske tovariše vtaknil v zapore in koncentracijskataborišča ali pa jih prisilno izselil, kolikor se jim ni posrečilo pobegniti vLjubljano in druge kraje tostran demarkacijske črte. Od celotne naše planinskeorganizacije je ostal samo sedež Glavnega odbora SPD v Ljubljani s podružnicamiSPD Ljubljana-matica, Novo mesto in Črnomelj. Od 65 postojank namje ostala samo skromna koča na Mirni gori v Beli krajini.Društvo je imelo ob okupaciji društvene prostore v Cankarjevi ulici nadDaj-Damom. Poleg dveh pisarniških prostorov z arhivi je bila še večja sobaz dokaj bogato knjižnico in številnimi revijami; ta je služila ne samo za sejeodbora in odsekov, temveč tudi kot čitalnica številnim obiskovalcem. Posebenprostor je bil urejen za fotografsko temnico in hkrati za shrambo gorske reševalnein alpinistične opreme. V teh prostorih smo se že od nekdaj redno shajalina številne seje, pa tudi po drugih opravkih, tako da so društvenim funkcio-