December - Planinski Vestnik

LRS pričela s topografijo Doline sedmerih triglavskih jezer in Bohinja. Muzej v Radovljicije podprl to delo z denarnimi sredstvi din 30.000. Leta 1956 so od strani spomeniškekomisije OLO Kranj pognali novi poganjki za zaščito Bohinja in Triglavskihjezer. Dne 9. aprila 1956 je izšla odločba o imenovanju 14 članske komisije za pripravoodloka o zavarovanju Bohinjske doline in Doline triglavskih jezer. Za Planinskozvezo Slovenije je bil imenovan Zivojin Prosenc, za spomeniško komisijoSlavko Smolej. Zastopani so bili vsi zainteresirani instituti, organizacije, geologi inpravniki. Dne 5. decembra 1956 je SPK LRS sklical sejo v Boh. Bistrici. Na seji sosestavili predlog osnutka zakona z 22 členi. Govorili so tudi z domačini in predstavnikiobčine Bohinja. Diskutanti so zahtevali pi-ecej sprememb v osnutku, načelno paso pristali na postopno ukinitev paše, če se jim bo nudilo zadostna sredstva za melioracijodrugih planin. Predlagali so celo razširitev meje v goratem okolju Triglava.Člani komisije so soglašali, da se mora Bohinjska kotlina in Dolina sedmerih jezerčimprej zaščititi, ker sta izredno značilni v geološkem, geomorfološkem, hidrološkem,klimatološkem, botaničnem in zoološkem pogledu. Poleg tega hranita niz arheoloških,umetnostno in tehnično zgodovinskih posebnosti ter sta tujsko-prometno privlačna inza znanost pomembna.Predlog prirodoslovnega društva pravi med drugim, da je že skrajni čas, da sekončno uzakoni zaščitno področje.Pod predsedstvom dr. Mihe Potočnika so se dne 20. junija 1957 zopet zbrali članikomisije v Boh. Bistrici v hotelu »Črna prst«. Sprejeli so predlagani tekst osnutkazakona za zaščito ožjega Triglavskega pogorja, doline Sedmerih jezer in Bohinjske kotline.Zedinili so se za ime Triglavski narodni park in določili naslednje meje:Od Črne prsti (1844) proti vzhodu po grebenu preko vrhov Kontni vrh (1647), Visokivrh (1523), Kobla (1499) do Boškega prelaza (1281), dalje po turistični stezi na severpreko planine Savnik na gozdno preseko št. 15, med gozdnimi oddelki 82—83 in 61—60do planine Krme; od tod po turistični stezi na Lome in do izvira potoka Grmečica terpo Grmečici do Save. Od Save gre meja v ravni črti preko Gmajne do železniškepostaje Nomenj, od tod po stezi do vasi in dalje po najkrajši stezi do cerkve na Koprivniku(969). Od tod po kolovozu na zgornje Podjele, dalje po kolovozu na planinoJelje, nato severno od Jovarjevega vrha (1482) po stezi na Rudno polje; dalje po stezido izvira Zlate vode, od tod po stezi na Mali Draški vrh (2132), od tu navpično navzdolv dolino Krme, na Plešo (1370), nato navpično navzgor na Mali Pršivec (1996) in pogrebenu preko vrhov: Veliki Pršivec (2056), Rjavina (2457), Spodnja Vrbanova špica(2299), C mir (2393), od tod navpično navzdol na Aljažev dom v Vratih (1015), daljepo turistični stezi na Rušje in na Vratca (2244); od tod v ravni črti na vrh BovškegaGamsovca (2389) in naprej po grebenih preko vrhov Pihavec (2414), Mali Pihavec(2148) na planino Zajavor (1479), od te planine v ravni črti na vrh Ozebnika (2084),od tod na Prehodavce (1632), Plaški Vogel (2348), Ravnik (2252), Travniški rob (2135),Planjo (2190), Plaški Kuk (2038), Planino za skalo (1516); od tod na Lanževico (2003),od Lanževice po razvodnici med rekama Soča in Sava preko vrhov in sedel: Vratca(1804) Bogatin (1977), Mahovšček (2008), Vrh Planje (1971), Podrta gora (2050), Škrbina(1905)' Vrh nad Štrbino (2054), Meja (1996), Rušnati vrh (1896), Globoka (1828), Vogel(1923)', Vrata (1663), Sija (1850), Cez Suho (1774), Rodica (1962), Veliki Raskovec (1968),Matajurski vrh (1938), Poljanski vrh (1897), Konjski vrh (1879) na Črno prst (1844).Predlog zakona razdeljuje Triglavski narodni park v tri območja. Kotnajstrožje zavarovano območje velja po osnutku zakona Dolina sedmerih jezer, ki jekot poseben rezervat izvzeta iz vsake gospodarske eksploatacije.Posebno zavarovano področje je tudi Bohinjsko jezero z bližnjo okolico in dolinaVoje z mikavnim slapom Mostnice in kamenitim Hudičevim mostom, kjer soizredni geološki pojavi, rečni mlini in loncem podobne tvorbe v živi skali, ki so jih stoin tisočletja stružili besneči hudourniki.Narodni park je za Postojno prvo čudo narave.