MEDNARODNA ALPSKA KOMISI-JA, v kateri so zastopniki Italije, Francije,Švice, Avstrije, Nemčije in Jugoslavije,je zasedala v Ljubljani 8. in 9.septembra 1960. Na dnevnem redu so bilireferati o novih zakonih o varstvu naravev Franciji, o vplivu odpadnih voda na vodotokev našem alpskem svetu, o ukrepihza vzdrževanje zračne čistoče v Nemčiji,o problemu vodnega režima v italijanskemnarodnem parku G ran Paradiso, oizkoriščanju voda v alpskem svetu in šenekateri drugi.V imenu slovenske delegacije je govoriladr. Angela Piskernikova, ki je v svojemreferatu obravnavala vprašanje varstvanarave v Sloveniji, zlasti naših kraškihpredelov na območju Cerkniškegajezera, Rakove doline in Planinskegapolja spričo melioracije in izkoriščanjavodne sile, ki je v načrtu.V razpravi o narodnih parkih so bilamnenja o njih pomenu deljena. Proglasitevnekega predela za narodni parknaj bi vzpodbujala k čimvečjemu obiskuljubiteljev prirodnih lepot, ne ujema pase z načeli o varstvu narave, ki želi ohranitipredel nedotaknjen. Najnovejši zakono narodnih parkih ima Francija iz julija1960 in je v njem skušala upoštevati vsedosedanje izkušnje, ki se tičejo tega vprašanja.S tem zakonom je določen kotcenter prirodni park s strogim režimomvarstva narave, nato pa se koncentričnoširijo posamezna območja z vedno manjstrogim režimom. V njih so dovoljene nekateredejavnosti, ki niso v nasprotju zvarstvom nekega predela (lov, paša,zdravstvo, turizem). Novost v zakonu ješe v tem, da je zaščiten tudi ves zračniprostor nad narodnim parkom (niso n. pr.dovoljeni preleti letal ali helikopterjevnad predeli, kjer bi motili divjad aliptice). Tudi Zvezna republika Nemčijaje v letu 1960 sprejela zakon o ukrepihza vzdrževanje zračne čistoče, v kateremso strogi predpisi za tovarne, motornavozila itd. Ce onečiščanje zraka prekoračiz zakonom dovoljeni odstotek, lahkooblasti na račun povzročitelja montirajopotrebne čistilne naprave.Po zasedanju komisije so si delegatiogledali Postojnsko jamo, nato na dvodnevnemizletu še Bled, Pokljuko, Bohinj,Kranjsko goro, Vršič, Trento in Bovec,za zaključek pa še naše obmorske kraje.Ing. A. S.iz občnih zborovPD BOH. BISTRICA. Minulo poslovnoleto je društvo zaključilo z nekoliko slabšimfinančnim efektom. Tako je Koča naRovtarici ustvarila 94 258 din in Mencingerjevakoča 79 6?7 din dobička. Skupnipromet je bil za 200 000 din višji od prometav prejšnjem letu. Društveni nadzorniodbor je mnenja, da bi bil materialniuspeh poslovanja društva ob nekolikovečjem prizadevanju nadzornega inupravnega odbora boljši. Vzrok za to ležipredvsem v oskrbovanju Koče na Rovtarici,ki je bila tokrat slabše oskrbovana,poleg tega se je znatno povečala tudi režijapostojanke. Razveseljivo je dejstvo,da je društvo v pi-imerjavi s prejšnjimletom našlo svojo pravilno pot. Medtemko se je prejšnja leta po večini ukvarjalos planinskim gostinstvom, je preteklo letostorilo korak naprej. Na pobudo mladineje ustanovilo alpinistični odsek, ki sicerše ni po vsem samostojen, ker nima vsvoji sredi izurjenih alpinistov, je pa žekar dobro opremljen z rekviziti in sevežba pod vodstvom jeseniških alpinistov.Društvo vključuje 147 odraslih članov,50 mladincev in 40 pionirjev, skupno237 članov, na novo pa je pristopilo vdruštvo 13_ članov, 11 mladincev in 11pionirjev. Še vedno je odprto vprašanjemladinskega odseka. Želeli bi poživitidelo mladincev, pa ne najdejo za to primernegačloveka. Slabo se je izkazalanjihova odločitev, da opuste pobiranječlanarine po posebnih nabiralcih po vaseh.Tudi organizaciji predavanj, predvajanjufilmov in organizaciji skupinskihizletov je društvo polagalo premalo pažnjo.Izvedli so le en ox*ganiziran izlet naKrn, katerega so se udeležili člani UPin še nekateri člani. Alpinisti so izvršili15 vzponov in sicer v Triglavski steni,v Mojstrovki, v Planjavi, v Rokavih, vRaskovcu in Draškem vrhu, v zimskemčasu so se udeležili štafete na Triglav,za Novo leto pa so izvedli vzpon na vrhTriglava, na Krn, Viševnik in na Sleme.V diskusiji je bil ponovno poudarjenBohinj kot izrazito planinski kraj, zatobi bilo treba planinsko udejstvovanje vnjem čim bolj okrepiti, organizirati skupinovodnikov za letno in zimsko sezono
in se tesno povezati z vsemi činitelji, dabi čim bolje propagirali bohinjsko planinstvoin turizem.Predsedniški posli so bili ponovno zaupanidosedanjemu društvenemu predsednikutov. Janku Torkarju.PD ZIRI. Društvo se je predvsem baviloz organizacijo skupinskih izletov.Tako je izvedlo izlet na Nanos s 16 udeleženci,na Ljubelj, na partizanski taborna Jelovico in na Ratitovec s po 36 udeležencevter avtobusni izlet na skakalnetekme v Planico s 43 udeleženci. Večmanjših skupin pa je še posebej obiskalorazne vrhove v Julijcih in KamniškihAlpah. Mladinci so izvedli izlet na Blegošpreko Črnega vrha s 36 udeleženciin na Porezen s 17 udeleženci. Vsekakorpa bi bilo mnogo več izletov, če bi bilougodnejše vreme in ne bi imelo društvovelikih težav zaradi prevoznih sredstev.Poleg tega je društvo pripravilo za svoječlane v zavetišču Vrsnik piknik, kasnejepa še domačo zabavo. V februarju je vprostorih »Alpine« organiziralo dobrouspeli tradicionalni pustni družabni večer,katerega se je udeležilo okrog 150planincev. V zimskem času je društvooskrbelo tri res lepa predavanja, ki sojih spremljali krasni barvni posnetki,vrtelo pa je tudi več planinskih filmov.Mladinski odsek je ob koncu šolskegaleta štel 139 članov in sicer 113 pionirjevin 16 mladincev. Poleg že navedenih izletovso se mladinci udeležili mladinskegazimskega seminarja na Raduhi in mladinskegatabora v Vratih. Na paradiDneva mladosti je bila organizirana posebnamladinska skupina z društvenozastavo. V tekmovanju Gore in mladinaso mladinci dosegli 16. mesto in prejeliknjižno nagrado. Mladina si želi še večizletov, zaradi velikega porasta članstvapa je predlagala, da bi v mladinsko skupinovključili še dve prosvetni delavki.Društvo vključuje skupno 338 članov, na<strong>Planinski</strong> <strong>Vestnik</strong> pa je naročenih samo17 članov.Zaradi ukinitve zavetišča na Mrzlemvrhu, društvo resno razmišlja, da bi sičimpreje zgradilo lastno postojanko naGoropekah, kjer lega zelo ustreza temunamenu. V zvezi s tem je zbor tudi žeizvolil 10 članski odbor pod vodstvomtov. Jožeta Demšarja, ki naj bi to njihovozamisel čimpreje izvedel. Po čitanjukronike, ki obsega vse društveno delov preteklem letu, so bile izvedene volitve,na katerih je bil izvoljen nov 17-članskiupravni in 3-članski nadzorni odbor.Upravnemu odboru bo tudi v tem letupredsedoval dosedanji predsednik tov.Janko Poljanšek.PD SLOVENJ GRADEC. Društvo jeizvršilo večji del na zadnjem občnemzboru prevzetih nalog, zlasti pa je nanovo vključilo v svoje vrste številne člane.Pri pregledu statistike o gibanju članstvazadovoljivo ugotavljamo, da se ječlanstvo tega društva v letu 1959 od 450skupnega članstva v letu 1958 dvignilona 709 članov v letu 1959, t. j. za 59 °/o.Od teh je 345 starejših članov, 192 mladincevin 172 pionirjev tako, da v društvuprevladuje mladina. Med drugim ješe zelo zadovoljiva številčna udeležbaprav delavskega sloja, v katerem je zastopano122 članov. Po starostnem sestavupa je ugotovljeno, da ima društvoprenizko število članstva starostnega obdobjaod 7 do 10 let, saj je teh komaj 16.Območje članstva obsega občina SlovenjGradec s celo Mislinjsko dolino in samimtrgom Dravograd, kjer je bilo v preteklemletu pridobljeno precej novegačlanstva. Vse pa kaže, da se bodo članskevrste tega društva še okrepile. Interesantnaje dalje ugotovitev, da ravnonjegovo članstvo, predvsem iz SlovenjGradca, najmanj obiskuje društveni planinskipostojanki Grmovškov dom podVeliko Kopo in Kočo pod Kremžarjevimvrhom. Dasi je društvu uspelo zbratiokrog sebe številno mladino, zaradi objektivnihtežkoč ni moglo ustanoviti mladinskihaktivov in pionirskih odsekov pošolah ter z njimi prirejati izlete in predavanja,kakor se je to obvezalo na zadnjemobčnem zboru, ker ni našlo primernihljudi, ki bi vodili mladino. Kaže, damu je to uspelo šele zadnji čas s pomočjokoordinacijskega odbora mladinskih odsekovza mežiško in dravsko dolino.Društvo je prepričano, da bo zato mladinaže letos izvedla svoj lastni občnizbor in na njem položila obračun "svojegadela, kar so lansko leto izvedli ževsi mladinski odseki na področju koordinacijskegaodbora za mežiško in dravskodolino. Društvo je izvedlo le dva skupinskaizleta preko Vršiča v dolino Soče,kaj več pa si ni moglo privoščiti, ker niimelo za to na razpolago potrebnih finančnihsredstev. Gospodarska dejavnostdruštva se je kar zadovoljivo razvijala.V postojanki Grmovškov dom pod VelikoKopo se je vpisalo v knjigo 4085obiskovalcev, kar je za 301 obiskovalcaveč kot prejšnje leto, opravljen prometpostojanke pa je znašal 2 122 000 dinnasproti 1 567 000 din v letu 1958, to papredstavlja zvišanje prometa za 36%.Razveseljiva pri tem je ugotovitev, daodpade 62 % prometa na prehrano in38 °/o na prenočnine in pijače. Bistvenaje postavka prenočnin, ki znašajo v letu
- Page 3 and 4: V tej številki prinašamo nekaj č
- Page 5 and 6: Poletje 1941. Vodstvo Komunistične
- Page 7 and 8: Kratek razgovor z Mirkom, nato zbor
- Page 9 and 10: sem o njihovi želji in namenu poro
- Page 11 and 12: likvidaciji bana Natlačena na faš
- Page 13 and 14: \nastale vrzeli v naših vrstah in
- Page 15 and 16: Na Kokovem pri TrbižuFoto: Dr. A.D
- Page 18 and 19: letenski čas prežive v svojem va
- Page 20 and 21: Zabniceuro hoda po mejnem grebenu a
- Page 22 and 23: Od Sv. Katarine ali Šenkatrije, ko
- Page 24 and 25: zaprt. V Pontaflu pokončni Nemec,
- Page 26 and 27: KarnijskenošePoliški Špik. Nova
- Page 28 and 29: planin, le malo paše, a so te gore
- Page 30 and 31: naporna. Da bova dlje imela senco,
- Page 32 and 33: mene spe živali, da se jim kadi od
- Page 34 and 35: Rekel sem si, da je najbolj pametno
- Page 36 and 37: vse zapornice škripale, kako se je
- Page 38 and 39: VrhoviErdžiasaFoto dr. I. St.nikak
- Page 40 and 41: Planinska koča na Erdžlasu v viš
- Page 42 and 43: Čudovito je cvetje pod TriglavomD
- Page 44 and 45: andra Mrb.). Le na nekaj mestih v J
- Page 46 and 47: ilo več. — Ostal pa mi bo v spom
- Page 48 and 49: proti stebru v zavetje sence in var
- Page 50 and 51: LRS pričela s topografijo Doline s
- Page 54 and 55: 1959 po številu 2696 ali za 104 %
- Page 56 and 57: Izvolili so 11-članski društveni
- Page 58 and 59: azgled po svetuPANTA je bil 1. 1959
- Page 60 and 61: vec svoje poročilo o tem zaključu
- Page 63 and 64: STATISTIKA ČLANSTVA PLANINSKE ZVEZ
- Page 65 and 66: PREGLED INVESTICIJ ZA NADEL A VO, P
- Page 67 and 68: PREGLED PLANINSKO - SMUČARSKIH NES
- Page 69 and 70: maNDatumKraj nesrečeime in priimek
- Page 71 and 72: dC«NDatum Kraj nesrečeime in prii
- Page 73 and 74: PREGLLED NAROČNIKOV PLANINSKEGA VE
- Page 75 and 76: PREGLED GRADBENIHi N V Eiz prostovo
- Page 77 and 78: I N V Eiz prosto-*> PLANINSKODRUŠT
- Page 79 and 80: PREGLED KAPACITETE, OBISKA IN NOČI
- Page 81 and 82: mXVHP l a n i n s k ap o s t o j a
- Page 83 and 84: Kapaciteta ležišč Število obisk
- Page 85: ŽelezarnaJesenicePROIZVAJACEVI:vod