December - Planinski Vestnik

pir in meso je možno dobiti spotoma. Zavodnike in nosače niso planirali, ker sojim hrano plačevali, ti pa so se z njooskrbeli sami. Ker pa so vzeli hrane sseboj preveč, so hranarino poračunali stem, da so vodnike in nosače hranili izsvojih zalog. Imeli so jih toliko, da sov naturalijah plačevali tudi gonjače inmule. Čeprav se menujev le redkokdajkaka ekspedicija drži, je prav, če se planirajo,ker le tako je prehrana lahkodovolj pestra in pametno proporcionalna.Nerodno je bilo to, ker so se razdelili vdve skupini. Prepakiranja so se bali inso delili brašno mimo menujev. Kljubtemu pa nobena skupina ni imela vtisaenolične prehrane. Avtor hvali perujskobravino, ki da nima priokusa, kakršnegasmo navajeni v Evropi. Pravi, da si priprehrani ekspedicija ne sme delati nobenihutvar o špartanstvu, ki da bi moralobiti življenjski način gornikov. Čemuse delati heroja, če pa smo v glavnemvsi odvisni od navad! Če nekaj dniživimo po špartansko, radi to nadomestimo,ko sedemo spet k običajni mizi alik materinemu štedilniku!Za višinska taborišča so imeli »jurišnezavitke«, sestavljene po enakih načelih.Vsebovali so prehrano za dva možaza 1 dan: 100 g konservirane juhe izovsenih kosmičev, 4 mesne kocke zajuho, 250 g Darvida, 200 g keksov, 150 ggrozdnega sladkorja v prahu, 2 zavojaOvosporta ali Caoforce, 100 g čokolade,80 g bonbonov, 80 g sladkega mlečnegaprahu, 25 g čaja, 20 g žvečilnega gumija,250 g mesne konserve, 200 g kandiranegasadja, 50 g soli, 15 g sladkorja v kockah,2 tubi Nescafe, 2 kosa Perly limonade,vžigalice, WC papir... Na 10 jurišnih zavitkovdodatek — 1 kg sirovega masla in1 kg medu, torej jedila, ki gredo v tektudi pri najtežjih naporih, v bivakih paje iz njih možno kuhati tudi tople obroke.Sicer pa so zaradi svoje metode privzponih vzeli tudi te hrane preveč.4500 KG ekspedicij skega materiala soimeli Švicarji v Andih: prehrano, skupnoosebno in znanstveno opremo ter apoteko.Pakirali so v zaboje od 11—28 kg.Skupna oprema je tehtala 1723 kg (gorniškaoprema, kuhinje, šotori, blazine,aparati za zvezo, orodje, aparati za orientacijoitd.). Vrvi so imeli 60 m dolge, debeline6,9 in 11 mm, poleg tega še 1000 mlanene vrvi od 5—8 mm za fiksno uporabo.S seboj so imeli maso lesnih zagozd,dolgih od 50—90 cm, vponke raznihvrst, kladiva, cepine, posebne sekačeza rezanje opasti, sonde, lopate, dinamitza opasti in plazove, 6 parov kratkihsmuči. Za nosače so imeli tudi spodnjeperilo in lastno kuhinjo, hlače in bluzeje dala na razpolago švicarska vojska.Kuhinja je razpolagala s posebnimi »Duromatic«- lonci. Tehtnico pa so kmaluizgubili, brž ko so bremena razložili natovorna živinčeta. Morebiti je šla gonjačemnajbolj na živce. Aparate za zvezojim je dala vojska, radio-sprejemniki sojim skrajšali marsikako uro. Čevlje soimeli dovršene. Znanstveni aparati sotehtali 222 kg. Botanik je imel s seboj6 herbarijev in 1500 listov papirja in celomikroskop.ZVEZNEGA OFICIRJA med vojskoin OAV je imenoval minister Graf vsmislu sklepa skupščine v Lienzu. Todolžnost je sprejel komandant 6. planinskebrigade, drug visok oficir pa bo vzdrževalzvezo OAV v zadevah kartografijevisokih gora.ERNST REISS, znani švicarski himalajec,je izdal knjigo »Moja gorniškapot«, v kateri popisuje svoj razvoj odotroških let do vzpona na Lhotse(8501 m).KONGRES NFI, mednarodnega odboraNaturfreunde se vrši vsake tri leta.Lansko jesen je bil kongres v Amsterdamuin so se ga udeležili zastopnikiBelgije, Nemčije, Danske, Francije, Izraela,Holandije, Avstrije, Posaarja, Švedskein Švice. Samo na Holandskem je34 000 »prijateljev prirode«. Ernst Moser,ki se je pred nacisti rešil v Švico, je že25 let predsednik mednarodnega odbora.Lani so ga imenovali za častnega predsednika.Težave imajo z mednarodnimglasilom. Za zdaj prevladuje težnja zanacionalnimi glasili. L. 1962 bo kongresv Parizu. Za novega predsednika so izvolilišvicarskega socialdemokrata TheaWannerja, ki je postal član NF 1. 1918,od 1. 1924 do 1. 1939 pa je načeloval sekcijiSchaffhausen.NA MADŽARSKEM je ca. 30 000 članovNF. V Horthyjevih časih je organizacijazamrla, zdaj pa stalno raste. Planinskekoče je obnovila država, novepostavljajo delovni kolektivi, oziromaNF sekcije po podjetjih. Letos praznujemadžarski NF 50-letnico obstoja.BAKŠIŠ ne pomaga, če nas ne bo več,so rekli šerpe ing. Moravcu, ko so evakuiraliekspedicijo na Dhaulagiri. Zaradivremena je ostala skoro vsa oprema v»krempljih demonov« te trmaste gore:18 šotorov, 40 ležalnih blazin, 40 perlonskihvrvi in mnogo drugega. Ing. Mora-