ilo več. — Ostal pa mi bo v spominu kot grmiček progastega volčina, ki semga nekoč našel pod stenami Begunjskega vrha na Tominškovi poti.Tako smo se na kratko sprehodili preko zelenih travnikov in livad, prekobujnih trat čez sive mogočne skale in skozi zelene krasne gozdove Julijcev inKaravank — od zgodnje pomladi do tistih prečudno lepih in tihih jesenskih dni,ko pogled z vrhov potuje v daljave, ki jim skoraj ni meja in se nad nami bočile neizmerno sinje nebo, ko porumene gorske trate ter se razlijejo pisane barvemed trudne gozdove v najčudovitejših odtenkih. Še nas tu in tam ob poteh izdolin spremlja radovedni resasti svišč (Gentiana ciliata L.), a tišina vgorskem kraljestvu je vse silnejša, vse globlja — marsikomu tako draga in ljuba.Toda takih dni ni mnogo — na lepem se zbudi vihar, kakršen je doma le tamvisoko gori, z njim prideta led in sneg ter vkujeta ponosne vrhove in planinev tisto podobo, ki ji ni enake. Takrat zamre rastlinsko življenje v visokih gorahin zaspi, dokler ga ne prebude topli žarki pomladnega sonca. Dotlej pa bodopretekli dolgi, dolgi meseci.O, te livade in trate naših Julijcev in Karavank! In njihovo pisano cvetje— drobni, predrobni biseri in kristali, vsako leto isti, vselej zelenju in sivimstenam v najlepši okras. Kako zelo ljubim vso to planinsko prelest! Vsak izlettja gori je kakor veliko doživetje, iz spominov na nepozabna pota se krešejočarobno lepe slike...Prešle so sence zimskih dni in prismejalo se je sonce, da je vzdrhtelo golodrevje, čeprav so bile sape še hladne. Včeraj pa je bil prelep dan: na nebu nibilo oblaka ne megle, kamorkoli si se ozrl, povsod prešerno veselje sončnihžarkov. Še rože so na široko odprle svoje cvetove — in glej — tu je pomlad!Tudi jaz sem odprl okno svoje sobice, pustil sem razposajenim sončnimžarkom, da so jo napolnili do zadnjega kotička. Naj tudi meni prinesejo pomlad!Misli same so se vzradostile — že so zdaj blizu dnevi, ko se napotim v kraljestvogora, med svoje stare, ljube znance. Tja, kamor v teh bajnih pomladnihdnevih poromam vsako leto. Srce me vleče tja gori...Kajti kaj je lepšega kakor gorsko kraljestvo z vsem svojim neizmernimbogastvom?Baroltholi - Prvi majCIRILD E B E L J A KNemo smo stali pod južnimi pobočji gore. Vsak se je bal besede, odločilne,ki naj potegne za seboj vso odpravo v strme soteske Kail gange. Prvič smogledali nad seboj resnico, ob kateri nam je postalo malce nerodno, kot da nespadamo sem. Kradoma smo gledali v steno in zopet drug drugega, daljnogledje romal iz roke v roko. Pogled je drsel pod ledenimi lomi platojev, iskal prehodovin variant. Bilo bi jih skoraj preveč, če bi gledal z alpskimi očmi in bise ne nehal vrh vseh na 6000 in bi vmes ne ležalo tisoč metrov ledu in razpok.Na koncu smo gledali le še v eno smer. Za spoznanje manj strmo se je dvigalledeni slap prav na sredi in vsak trenutek se je pokadilo med stolpi. Svarilenglas, ki je odmeval stokrat v krnici in odbijal do piramide Tarkota, ki ta venec
zapira na jugu. Opomin in napotek, blagor za živce in prebujno domišljijo, sajsmo pred tednom z Gwaldama risali z rokami po zraku smeri in si bili svestizmage ne samo tu, po tem vzponu na Trisul še kam drugam. Kako hitro nasvzame in postavi ob sebe takšne, kot v resnici smo mi in vsi, ki so stali dodanes pod Himalajo.»No, kaj naj napišem?« pretrga Ante ogled, »danes mora kurir do onih!«In napisalo se je kot recept za zdravila: »Našli smo prehod čez južno steno.«Ko smo odhajali navzdol, nas je počasi postajalo strah. Kaj če se plazovine uletijo, kaj če je slap više gori, na mestu, ki ga je danes zastirala megla,neprehoden, prenevaren? »Ce primemo vsi, bo šlo« — in še nekaj takih jepadlo vmes, bodrilo samemu sebi in pravkar napisanemu — na ramena je leglobreme odgovornosti.Sest dni hoje. spustov, vzponov in razočaranj po soteskah nad reko Kailje bilo za nami. V sestop smo se zibali utrujeni, naša prva pot je končana.Privoščili bi si počitek z veseljem in pravico, pa nam nekaj ni dalo miru. Pravpred nami je bilo videti, kot da zapira pot, je stal deviški vrh Barolthoh. Vpopoldanskem soncu je stal še višji, edini na svetlem — okrog nas senca inmoreča tema izpod zahodne stene Maightunija. Že med stoletnimi gozdovi inbambusom smo govorih o tem, da vse dni čakanja ne pustimo vnemar.Po nekaj dneh počitka poskusimo nekaj, da dobimo na višini, da spoznamonašo veljavo v tem svetu. K temu še srčno vabilo strme piramide Barolthoh j a —naslednji dan je prvi maj — praznik v domovini, delavski, torej tudi naš, todapočitek? — Prihranimo ga za naslednje dni. Morda nam uspe, da podarimonašim in nam samim nekaj velikega, dar, zaradi katerega smo tu in proslavimopo svoje, kot nam pritiče.Tenzing je bil navdušen. Kuharskih umetnij tistega večera ni bilo konec»jemo na rezervo, drugače lahko ostanemo v šotorih«, je svetoval ob tretjipolni skledi. — Lepemu vremenu je sledila nevihta, tista prava, ob kateri sepočutiš himalajca, sneg in voda pred šotorom, v njem in naših porcijah, hladin udarci vetra z ledenika. Zaman smo vpili ta večer v naše aparate: »Stane,javi se, Stane javi se!« Odgovora ni bilo danes in nikdar do njihovega prihoda.Spet ena tistih ugank, ob kateri tehnika ne najde odgovora. Sijajno so delovahaparati na ladji, na carini in ob našem prihodu domov, tu, za kar so bihnamenjeni, pa so stali brez glasu. Naslednji dan, ko je Tenzing med šotoromapripravljal čaj, smo čuli njegov samogovor: »Stane, javi se, Stane javi se!« Toje zapel z visokim glasom nepalske melodije. Prve slovenske besede, ki jih jeodnesel s seboj v domovino.Postalo ga je sram ob našem gromkem smehu, obenem je bil vesel, ker smoga rešili neljube dolžnosti sirdar j a, da bi budil sahibe, saj smo v naslednji minutiže sedeli na paketih pred kuhalnikom in čakali na zajtrk. Nebo je bilo umito,prvi žar je svetil na Trisulu 3 in grebenu' Barolthoh j a.Po mesecu lenarjenja zopet vrv na ramah in čudoviti glas ostrih zobovgrivelk po zmrzli skorji ledenika. Po dveh urah morene in kotanj smo obstalipred piramido in iskali prehod. Prvič smo tokrat delili mišljenja in zasekali vsakpo svoje. Aleš in Tenzing v vzhodni greben, strm in naložen, varen pred plazovi,midva z Antejem v odprto snežno pobočje severovzhodne stene. Kdo bo potegnilta kratko? Ob šestih nas je našlo sonce sredi strmine. Onadva sta izginila zarob, od daleč sva začula tanek glas lednega kladiva. Sneg se je udiral, postajaloje nevarno, vsak čas sva čakala na voth glas nad seboj in prečila v silno strmino
- Page 3 and 4: V tej številki prinašamo nekaj č
- Page 5 and 6: Poletje 1941. Vodstvo Komunistične
- Page 7 and 8: Kratek razgovor z Mirkom, nato zbor
- Page 9 and 10: sem o njihovi želji in namenu poro
- Page 11 and 12: likvidaciji bana Natlačena na faš
- Page 13 and 14: \nastale vrzeli v naših vrstah in
- Page 15 and 16: Na Kokovem pri TrbižuFoto: Dr. A.D
- Page 18 and 19: letenski čas prežive v svojem va
- Page 20 and 21: Zabniceuro hoda po mejnem grebenu a
- Page 22 and 23: Od Sv. Katarine ali Šenkatrije, ko
- Page 24 and 25: zaprt. V Pontaflu pokončni Nemec,
- Page 26 and 27: KarnijskenošePoliški Špik. Nova
- Page 28 and 29: planin, le malo paše, a so te gore
- Page 30 and 31: naporna. Da bova dlje imela senco,
- Page 32 and 33: mene spe živali, da se jim kadi od
- Page 34 and 35: Rekel sem si, da je najbolj pametno
- Page 36 and 37: vse zapornice škripale, kako se je
- Page 38 and 39: VrhoviErdžiasaFoto dr. I. St.nikak
- Page 40 and 41: Planinska koča na Erdžlasu v viš
- Page 42 and 43: Čudovito je cvetje pod TriglavomD
- Page 44 and 45: andra Mrb.). Le na nekaj mestih v J
- Page 48 and 49: proti stebru v zavetje sence in var
- Page 50 and 51: LRS pričela s topografijo Doline s
- Page 52 and 53: MEDNARODNA ALPSKA KOMISI-JA, v kate
- Page 54 and 55: 1959 po številu 2696 ali za 104 %
- Page 56 and 57: Izvolili so 11-članski društveni
- Page 58 and 59: azgled po svetuPANTA je bil 1. 1959
- Page 60 and 61: vec svoje poročilo o tem zaključu
- Page 63 and 64: STATISTIKA ČLANSTVA PLANINSKE ZVEZ
- Page 65 and 66: PREGLED INVESTICIJ ZA NADEL A VO, P
- Page 67 and 68: PREGLED PLANINSKO - SMUČARSKIH NES
- Page 69 and 70: maNDatumKraj nesrečeime in priimek
- Page 71 and 72: dC«NDatum Kraj nesrečeime in prii
- Page 73 and 74: PREGLLED NAROČNIKOV PLANINSKEGA VE
- Page 75 and 76: PREGLED GRADBENIHi N V Eiz prostovo
- Page 77 and 78: I N V Eiz prosto-*> PLANINSKODRUŠT
- Page 79 and 80: PREGLED KAPACITETE, OBISKA IN NOČI
- Page 81 and 82: mXVHP l a n i n s k ap o s t o j a
- Page 83 and 84: Kapaciteta ležišč Število obisk
- Page 85: ŽelezarnaJesenicePROIZVAJACEVI:vod