December - Planinski Vestnik

membnih predelov v osrčju Julijskih Alp, Doline sedmerih triglavskih jezer in okoliceBohinjskega jezera.Vrsto let se glede alpskega parka ni nič spremenilo. Po vojni je prvi sprevidelnujnost, da je treba zaščititi Triglavska jezera in Bohinjsko kotlino, OLO Radovljica.Prevzel je vso skrb za zavarovanje teh predelov.Odsek za varstvo prirode je 12. januarja 1946 zopet vložil prošnjo na kmetijskoministrstvo v Ljubljani, naj se izloči Dolina sedmerih triglavskih jezer do vznožjaKomarče od zemeljskega sklada in dodeli Univerzi. Profesorji so zatrjevali, da jenavidezno velik obseg parka potreben zato, ker so zajete vse višinske stopnje: odgozda do goličav z vsemi značilnostmi. V tem letu je bil sprejet splošni zakon ovarstvu kulturnih spomenikov in naravnih redkosti (Ur. 1. FLRJ št. 8/1946). Dobilismo Zavod za spomeniško varstvo, ki je 9. julija 1947 vložil še eno prošnjo na takratnoministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, naj kot upravni organ po novemzakonu da svoj pristanek, da bo Dolina sedmerih triglavskih jezer postala splošnoljudsko premoženje. Ministrstvo je dne 4. avgusta 1947 preko gozdnega instituta odgovorilo,da se v splošnem strinja z nameravano zaščito, želi pa, da se prevzame vzaščito še stena Komarče z izvirom in gornjim tokom Savice do mostu. Nato je Zavodza spomeniško varstvo izdelal prvi osnutek odločbe za zaščito Triglavskega parka.Na sejah in sestankih od leta 1947—1950 ni prišlo do zadovoljivih zaključkov,ker pašni interesenti iz Bohinja niso hoteli popustiti, sklicujoč se na stare pašne pravicena planinah v Dolini sedmerih triglavskih jezer. Iz planinske literature ni razvidno,ali so Bohinjci na planinah Pri Utah, to je pri 5. in 6. jezeru imeli pašne pravice.H. Tuma pravi v Planinskem Vestniku (1921, str. 162), da so svet okoli 5. in 6. jezeraimeli baroni Cojzi. Baronom Cojzom so Bohinjci tlačanili in za pašo plačevalizakupnino. Zgradili so okoli koče botanika Karla Cojza pri 5. jezeru več planinskihstanov. Od Cojzov je kupila ta svet KID, ki Bohinjcem ni hotela dati paše v najem.Bohinjci so se pravdali s KID, a so pravdo izgubili. Vendar se iz stanov niso hoteliumakniti. Orožniki in biriči so stanove i'azdejali, Bohinjce pa pregnali. Ta svet je odKID odkupila država za »Verski zaklad«. Leta 1924 ga je z zakupno pogodbo dala narazpolago Muzejskemu društvu, odseku za varstvo prirode za dobo 20 let. Iz tega bilahko sklepali, da so se Bohinjci neupravičeno borili proti pritegnitvi planine NaUtah v območje Triglavskega parka. Leta 1950 je bila izvoljena posebna 7 članskastrokovna komisija z nalogo, da prouči vse dosegljivo gradivo v Triglavskem parku inpresodi iz prirodoslovnega in gospodarskega vidika vse možnosti glede obnove inureditve parka. V dneh od 14. do 19. avgusta 1950 je komisija pregledala ozemljeparka in sosednjih površin, da bi mogla presoditi možnost pašnih sprememb na tempodročju. Republiška strokovna komisija je dne 5. januarja 1951 seznanila Zavod zaspomeniško varstvo, da je za namene prirodnega parka potrebno, da se paša na planiniPri Utah ukine in omeji na planino Lopučnico in Komno. Spodnjo Komno jetreba z ustreznimi ukrepi meliorirati. Poročilo strokovne komisije pravi, da se morapredlagana ureditev paše v celoti izvršiti, preden se ukine paša Pri Utah, ker bi sicernastale motnje v živinoreji pašnih interesentov. Leta 1947 je Planinnska zveza Slovenijepredlagala Zavodu za spomeniško varstvo, naj se po splošnem zakonu o varstvukulturnih spomenikov in prirodnih redkosti zavaruje tudi Bohinjsko jezero zneposredno okolico in Ukancem, tako da se na označenem prostoru prepovedo vsagradbena dela, ki niso potrjena od pristojne oblasti.Leta 1953 so se uprli Bohinjci proti nameravanemu izkoriščanju Bohinjskega jezerav elektro-energetske svrhe. Ta odpor je podprl s svojo utemeljeno interpelacijoše dr. Miha Potočnik v Ljudski skupščini LRS dne 15. februarja 1954.Zavod za spomeniško varstvo LRS je marca 1954 dostavil bivšemu OLO Radovljicasveženj najrazličnejših predlogov za zaščito omenjenih področij. Dodatno k temuje pozneje poslala še dr. Angela Piskernikova seznam rastlin, živali, kamenin, arheološkihin kulturnih spomenikov ter prikaz njihovega zgodovinskega razvoja. Protikoncu istega leta je bila pri OLO Radovljica izvoljena posebna komisija za varstvoprirode. Predsednik komisije Slavko Smolej in predsednik OLO Radovljica MilanKristan sta pričela široko akcijo za zavarovanje Bohinja in Triglavskih jezer. V začetkuleta 1954 so Bohinjci zopet predložili Izvršnemu svetu LRS pritožbo proti nameravanimpašnim omejitvam v Dolini sedmerih triglavskih jezer. V poletju 1955 jeagilni predsednik spomeniškega varstva v Radovljici prehodil ves zaščiteni teren terzbral podatke, da jih je nato Zavod dostavil republiškemu SPK o neupravičenih pritožbahbohinjskih pašnih interesentov. Za tem je ekipa Zavoda za spomeniško varstvo