Od Sv. Katarine ali Šenkatrije, kot se to naselje ob Beli pri domačinihimenuje, se pride po globokem grabnu Belega potoka navzgor pa čez Klužice naVeliki vrh 16 in Spik. Z obeh, ki sta še na italijanski strani, so lepi razgledi naJulijske Alpe onstran doline. Z obeh je sestop po stezah v razpotje pri StarihKlužah, kjer stoji prijazna lovska koča. Od tam gremo ali na levo v Krsnico,preval pod Planjo, ali pa na sever po kratkih vijugah skozi gozdnati dol medPlanjo in Poludnikom 17 v vrh Pri Gradešci 18 ter čezenj v Avstrijo pa navzdolpo pašnikih in senožetih mimo senikov in hlevov k Brškemu jezercu in naBrško planino ter dalje pod Brško goro v dolino, k Zilji, k skrajnim Slovencem,v Luž je, Veliko ves, Potoče, Limarče.Vsi vrhovi slovenskega dela Karnijskih Alp so vredni turistovskega obiska.Z njih imata planinec in izletnik razsežne, čisto svojevrstne razglede, čez čudolepe po Julijcih, zlasti Zapadnih. Povsod so sijajna smuška torišča in velikužitek ima zimski alpinist, ki presmuča ves dolgi hrbet, gore in planine, kiimajo posebno po severnih plateh še spomladi izvrsten sneg. Vsaka ziljanskaobčina ima po karnijskih vrheh svojo planino. Na teh planinah, ki so prijazne,zelo razsežne, v lepih, razglednih legah, so cele vasi hišic, koč in staj, tu intam je še kakšno gostišče. Tudi nekateri stanovi, ki jih tod nazivljejo fače,so opremljeni za sprejemanje turistov, tako da bo tod popotnik ob času malokjeostal brez večerje in prenočišča.Povsem poseben, zelo slikovit, je gorski svet med Belim potokom nadSenkatrijo in hudournikom Bombašem, Bombaševim grabnom, na robu Kanalskedoline. Nad Belo pri Lužicah je Kucer 19 , na sever so še po vrsti Malo in VelikoKlobišče 20 , skalnati Gozdec in Zinovec, dominanten dolomitski steber. NadDepaljo vesjo je Planja, pod njo na vzhodni strani Brajdov ter na zapadnistrani Flikerjev graben. Tam so še Prednji Ščit in Zadnji Ščit, med obemasedlo Kopa, Voglov potok in Voglov graben 21 , med njim in Bombašem Breznjak22 , sila strm na sevei-ozapadni, z izjedenimi stenami na južni strani, z zelolepim razgledom po Železni dolini, na Poliški Špik in Višenjsko skupino. Najug od Breznjaka, vse dol v dolino, je Zavrh, razsežen travnat svet. Tam soplanine, med njimi največja Cofnigova planina, in manjši gorski pašniki, ki sov lasti posameznih kmetov iz že nemških vasi ob Zilji.18 Monte Acuto, Spitzberg, 1783 m, markantna visoka piramida s skalnatimi,prepadnimi rebri.17 Poludnik, 1999 m, pri Ziljanih Poldnik, narečno Pudmk, Pudenk.18 Sella del Poludnig, Eggeralpensattel.10 Kota 925 na avstr. specialki.20 Na zemljevidih Monte Pin. dvovrha kota 1528, po ital. meritvah 1506.21 Potok, graben v voglu, to je v krajni meji, od koder imajo v gozdovihKanalci svoje srenjske pravice. Na oni strani potoka so gozdovi v zasebnilasti. Nem. Vogelbach in Vogelbachgraben, od tod ital. Rio Valle degli Uccelli.Na ju gosi. specialki Fogel. Ptičev pa ni ondod nič kaj prida, če jih je sploh kaj. Kerpotok in graben sta nenavadno divja, voda tamkaj rije in rine skozi globoke, izjedene,mestoma nedostopne tesni, steza je marsikje od moče pretrgana. Zelo tuj, a za turistaizredno zanimiv svet, znan tudi po svojih okameninah. Zaradi metode etimološkegaprevajanja bodi v tej zvezi naveden iz krajevne bližine podoben primer. Pod Višemso Viški potok, Viška planina in Viška glavica (1347). Nemci pišejo Fischbach,Fiscbah Alm in Fischkoepfl. Po njih so Italijani uvedli imena Rio del Pešce, CimaPešce. Rib seveda ni nikjer nobenih, če ne štejemo tistih, ki jih morda kdaj planinciiz konservnih škatel pojemo na nepozabnem počivalu pri bistrem studencu ob Viškempotoku na Viški planini.22 Ital. Monte Brizzia, na kart Ist. Geogr. Mil. 1 : 25 000, list Pontebba, 1. 1927,1557 m; po podatkih E. Castiglioni — S. Saglio, n. m., str. 354: 1540 m. Na karti Slov.Matice Brizia, 1559. Na jugosl. specialki Mt. Bricija, na avstr. specialki Bnsia, nateh dveh 1557 m.
Sv. Anton na Tablju Tabel j Foto: Dr. A. DolharGore v tem predelu so zvečine zelo divje na pogled. Tod so strme stene,skalnati in krušljivi hribi, v vznožjih razorane tesni, brezna in grape. Svet jesamoten, odročen in odljuden, večidel slabo razhoden, zato manj znan in maloobiskan. Toda planinec bo izsledil tudi ondod svoja pota. Pomagali mu bodoponekod še ostanki steza in naprav iz prve svetovne vojne, in ko bo stal nakaterem koli teh čisto svojevrstnih, zelo posebnih, zračnih in razglednih vrhov,bo občutil lepoto pa v lepoti veselje in srečo.II. OD TABLJA DO TUMECANedaleč od Depalje vesi 23 , na koncu Kanalske doline, se zavije Bela, ki jedo tod tekla od vzhoda na zapad, naravnost v južno smer, v Železno dolino(Canal del Ferro). Tu je Tabelj, Ponteba - Pontafel, eno izmed poglavitnihizhodišč v Karnijske gore. Do 1. 1918 je bila Ponteba na italijanski strani, Pontafelpa na avstrijskem Koroškem, vmes je potok Pontebana, dotlej državna meja.Skromen hudournik, toda kako ostro se po njem ločita dva svetova, ki sta siposebno do prve vojne bila kot malokje različna. V Pontaflu vse nemško,v Pontebi furlansko, pa ne eden ne drugi ni znal jezika, ki se je govoril onkrajpotoka. Na prvi pogled opazna razlika v zunanjosti in postavi človeka. VPontebi Furlan, bolj skromen in preprost, a delaven, potrpežljiv, resen, nekohko23 Depalja ali Lipalja ves, krajevni imeni nam je obrazložil dr. Josip Šašel vrazpravi »Koroška imena na naših specialkah«, P. V. 1952, str. 428.
- Page 3 and 4: V tej številki prinašamo nekaj č
- Page 5 and 6: Poletje 1941. Vodstvo Komunistične
- Page 7 and 8: Kratek razgovor z Mirkom, nato zbor
- Page 9 and 10: sem o njihovi želji in namenu poro
- Page 11 and 12: likvidaciji bana Natlačena na faš
- Page 13 and 14: \nastale vrzeli v naših vrstah in
- Page 15 and 16: Na Kokovem pri TrbižuFoto: Dr. A.D
- Page 18 and 19: letenski čas prežive v svojem va
- Page 20 and 21: Zabniceuro hoda po mejnem grebenu a
- Page 24 and 25: zaprt. V Pontaflu pokončni Nemec,
- Page 26 and 27: KarnijskenošePoliški Špik. Nova
- Page 28 and 29: planin, le malo paše, a so te gore
- Page 30 and 31: naporna. Da bova dlje imela senco,
- Page 32 and 33: mene spe živali, da se jim kadi od
- Page 34 and 35: Rekel sem si, da je najbolj pametno
- Page 36 and 37: vse zapornice škripale, kako se je
- Page 38 and 39: VrhoviErdžiasaFoto dr. I. St.nikak
- Page 40 and 41: Planinska koča na Erdžlasu v viš
- Page 42 and 43: Čudovito je cvetje pod TriglavomD
- Page 44 and 45: andra Mrb.). Le na nekaj mestih v J
- Page 46 and 47: ilo več. — Ostal pa mi bo v spom
- Page 48 and 49: proti stebru v zavetje sence in var
- Page 50 and 51: LRS pričela s topografijo Doline s
- Page 52 and 53: MEDNARODNA ALPSKA KOMISI-JA, v kate
- Page 54 and 55: 1959 po številu 2696 ali za 104 %
- Page 56 and 57: Izvolili so 11-članski društveni
- Page 58 and 59: azgled po svetuPANTA je bil 1. 1959
- Page 60 and 61: vec svoje poročilo o tem zaključu
- Page 63 and 64: STATISTIKA ČLANSTVA PLANINSKE ZVEZ
- Page 65 and 66: PREGLED INVESTICIJ ZA NADEL A VO, P
- Page 67 and 68: PREGLED PLANINSKO - SMUČARSKIH NES
- Page 69 and 70: maNDatumKraj nesrečeime in priimek
- Page 71 and 72: dC«NDatum Kraj nesrečeime in prii
- Page 73 and 74:
PREGLLED NAROČNIKOV PLANINSKEGA VE
- Page 75 and 76:
PREGLED GRADBENIHi N V Eiz prostovo
- Page 77 and 78:
I N V Eiz prosto-*> PLANINSKODRUŠT
- Page 79 and 80:
PREGLED KAPACITETE, OBISKA IN NOČI
- Page 81 and 82:
mXVHP l a n i n s k ap o s t o j a
- Page 83 and 84:
Kapaciteta ležišč Število obisk
- Page 85:
ŽelezarnaJesenicePROIZVAJACEVI:vod