December - Planinski Vestnik

proti stebru v zavetje sence in varnega snega. Sto metrov pod sedelcem se jezasvetil led. Ante je sekal stopinje, počasi je šlo navzgor. Noge so postajale težješest dolgih dni in naporov je pustilo sled. Teh sto metrov do vrha pririnemov vsakem primeru. Odločitev in zaupanje v naše moči je pojemala v strmihmetrih sedla, o tovariših ni bilo glasu.Z glavo na kolenih sva počivala, brez besed in zanimanja za svet okrogsebe in čakala, da se pokaže Aleš preko roba. Za hrbtom je padala južna stenadva tisoč metrov globoko v soteske, pod nama komaj vidna tanka sled najinihderez. V presledkih, kot po voznem redu, je zagrmelo v Trisulu — takrat svadvignila glavi in pogledala tja, nato drug drugega, in počivala naprej. Čez uro,ko sva stala že na nogah in je jezo nad čakanjem zamenjala skrb, je pogledalakuštrava glava izza naloženih skladov grebena. Prišla sta izmučena, Tenzing jenerodno prestopal v silni strmini in čez ramo pogledal najine stopinje na desni.Načeli smo zadnjo etapo, strmo in krušljivo grebensko rez. Počasi je Antepuščal za sabo meter za metrom, obstal, ko je zagrmelo, pogledal navzdol inse zasmejal: »Lepo bo na oni strani!« — Točno opoldne mu je zmanjkalo strmine,na majhnem stožčastem vrhu je obstal in razširil roke, na vse štiri strani jepadalo samo še v globel.Zmagoslavje? Morda! Saj smo stali prvič nad streho Evrope, prvič nad pettisoč in smo bih prvi tu. Zanos, ki ni enak onemu, ko prelezeš težko steno prinas, nekaj več, nekaj novega, nepozabnega — da le ne bi tako žgalo in pogledzaman iskal nekaj zelenega. Daleč spodaj megle, nad nami sneg in Trisuli, takolepi, tako blizu, pa vendar skoraj nedosegljivo daleč.Ko je v klinu obvisela naša zastavica, prav na vrhu, zabita v edini granitniblok, je izrekel Tenzing misel nas vseh. Veljala je več, ker jo je izrekel on:»Prvi maj, prvi vzpon, prvi uspeh!«Vračali smo se nazaj, opotekali v mokrem, odjuženem snegu, opečeniv obraz, s krastami in vneto kožo, utrujeni — vendar veseh! Dah smo sebinepozabno in darovali domovini, kar je bilo v naših močeh — prav za praznik!Triglavski parkI V A NS A V L IPoleg prirodnega parka v Martuljku (Ur. 1. FLRJ št. 81 576/46) je Triglavski parknajbolj zanimiv. V naslednjih vrsticah priobcujemo samo nekaj postavk iz historiataza uresničenje uradne zaščite Triglavskega parka.Pobuda za ustanovitev alpskega parka je stara že 50 let. Leta 1908 je profesorDolar predlagal, naj se ustanovi v Dolini triglavskih jezer alpski park. Njegov glasje odjeknil in zopet utihnil. Lepa zamisel se ni uresničila. Po prizadevanju Slovenskegaplaninskega društva in odseka za varstvo prirode je bila pri Muzejskem društvudne 1. julija 1941 podpisana pogodba, da se Dolina sedmerih triglavskih jezerproglasi za dobo 20 let za naravni planinski park kot prvi naravni park v Sloveniji.Ministrstvo za šume in rude je še pred podpisom pogodbe s posebnim odlokom (št.22/012 z dne 2. junija 1924) ukinilo vso pašo v varnostnem parku, t. j. v dolini nadKomarčo, Lopučnico in na planini okoli jezer. Prirodoslovno društvo je leta 1934 prevzelood Muzejskega društva odsek za varstvo prirode. Na prepoved bana DušanaSerneca, naj se v Bohinju tjavendan ne gradi, je odsek za varstvo prirode vložilprošnjo na bansko upravo, naj se alpski park razširi tako, da bo obsegal tudi zadnjikot Bohinja z jezerom. S tem se je prvič pojavila težnja po skupni zaščiti obeh po-