zaprt. V Pontaflu pokončni Nemec, rdečeličen, navzgor ošiljeni brki, obutevsolidna, irhaste hlače, usnjene naramnice z obšitimi očnicami, encijan in sleč,klobuk pa zelen, za njim gamsja brada, ptičje pero — večen lovec, pripravljenna tekmo in boj.Razhka med Pontebo in Pontaflom je v podnebju, rastlinstvu. Ponteba, ki jepo Železni dolini odprta proti jugu in zato izpostavljena toplejšim zračnimstrujam, ima že milejšo mikrokhmo in drugačno, že nekam južno vegetacijo.Začudil sem se, ko sem potoval prvič po tistih krajih in gledal vse dol poKanalski dolini pa do Pontebane gozdove z iglastim drevjem, a kakor hitro semprišel v furlanski svet, onstran mostu, ni bilo več iglavcev, temveč so začelinavzdol po sicer skromnih hostah prevladovati nižji listavci. Razhka medPontebo in Pontaflom je v značaju naselij. Tu so hiše nižje in širše, narazendruga od druge, tam pa visoke, na tesno zidane na južnjaški način. Tu so strehestrme, s skodlami krite, tam položne, krite s korci, in večji del po vrhu nametanes kamenjem, da ob vetrnem vremenu bolje drže. fra hišah v Pontebi so oknaširoka, s podboji iz kamna in oboknicami, v Pontaflu so okna v lesenih okvirjih,na oknih cvetlice. V Pontebi imajo samo nekateri skromno pečico, čeprav štejejokraj med najhladnejše v Italiji, v Pontaflu ima vsaka hiša svojo veliko peč.Razlike so v opremi hiš, pri hišnem orodju in kuhinjskih potrebščinah, v načinuobdelave, v mišljenju in običajih, v vedenju, kadar je žalost ali veselje. V prvisvetovni vojni je bilo vse razdejano, ker je bila po gorah nad dolino bojnačrta, a tudi ko so vse naselje po vojni obnovili in je vsa pokrajina že kmalupol stoletja pod Itahjo ter-Pontafel in Ponteba že dolgo strnjena v eno samoobčino z enim samim imenom, kljub vsemu temu so še zmerom razlike obakrajpotoka 24 .Razhka tudi v prehrani. Bilo je kakšno leto po prvi vojni. S prijateljemStankom sva bila po lepi turi na Dunjski vrh in Lipnik prenočila kar v bregu,na Slovenski planini. Dopoldne sva prišla v dolino, v Pontebo, tisto na oni stranivode. Se uro časa je bilo do vlaka in da se odteščava, sva stopila v gostilno invprašala, če imajo kaj za pod zob. Furlan je odkimal in pokazal čez vodo, najgreva sem, na nemško stran, v Pontiebe todeschie, je rekel. Potem povprašavatu za predjužnik 25 , Nemec pa naju debelo pogleda: »Iz katerih krajev vendarprihajata, sta mar vojno prespala?« Navada ah razvada, ondod ni nikoli večoživela.Od Tablja do izhva Bele (furl. la Fele) v Tilment potujemo po izrednozanimivi Železni dohni, ki jo v vsakdanjem življenju že štejejo h Karniji. Jepovsem svojevrstna alpska dolina, posebno do Kluž zelo ozka, zaprta, tu pa tamprava divjina med skalovjem in vodami, z redkimi in neznatnimi naselji obustjih stranskih grap in debri. Ima malo svetlobe in sonca, Bela se pa šumnoprebija skozi njene temačne tesni in mora, čeprav v hudem dežju naraste inpreplavi sotesko, le-to še dehti z zelo prometno cesto in enotirno železniškoprogo, ki je pa edinstvena v svoji izgradnji, kot malokatera ovinčna, se s cestovelikokrat križa, pelje skozi številne predore, čez mostove in viadukte, nad24 Cez Pontebano peljeta cesta in od 1. 1879 tudi železnica. Sporočila govore, dav vsem 18 stoletju in v prvi polovici 19. stoletja, tedaj v 150 letih, niti en zakon mbil sklenjen med dvema, ki nista bila z iste strani potoka. Prvi zakon med ženinomz enega in nevesto z drugega brega, zelo redek primer, je bil sklenjen 1. 1861 —G. Marinelli: »Guida del Canal del Ferro«, Udine, Societa Alpina Friulana, 1894,str. 310. ..25 Predjužnik, nemško Gabelfruhstiick, toplo mesno jelo, ki se z njim postrežev gostilni dopoldne, star avstrijski običaj, ki se ga ponekod v nasledstvenih deželahše drže.
drzno nazidanimi škarpami, pod mojstrsko nadelanimi oporami in strehami, kijo varujejo plazov. Tudi kraj ceste so umetne naprave zoper erozijsko delovanjevoda. Po obeh straneh pa tohko naravnih lepot.Ze desetletja proučujejo načrte, kako bi razširili dolino, modernizirali cestoin progo naredili dvotirno. Oboje, cesta in železnica, sta zelo prometni, saj tekoon do d najkrajše in najhitrejše zveze med nemškimi deželami ter Furlanskonižino, Benetkami in Rimom. Nikjer ob cestah nisem videl toliko raztolčenihvozil kakor tam. Posebno dramatični so. prizori ob nedeljah zvečer, ko seKorošci, vse na bencin, množično vračajo z italijanskih izletov, večidel izBenetk, v domovino. Pa kaj je ob cesti napisov in tabel, ki jih vneto vabijo nasončni jug! Prima Waine. Gute Kuche. Erfrissungen - rinfreschi. Jaussenstazione.V Železni dolini so Furlani, Canaglesi (prebivalci Kanala, Canal del Ferro).Številna krajevna imena pa zgovorno pričajo, da je tam prebivalo ljudstvonašega jezika. Pokraj same Bele ah po bregeh nad dolino so poleg toliko drugihtale krajepisna imena (pišem jih tako, kot so natiskana na zemljevidih in poknjigah). Planine in staje: Belce, Bellepeit, Belizzis, Bieliga, Bresi (bregi, brezi),Breise (brezje), Buric, Corvat (Hrvat?), Covas (kovač?), Falez (palež), Gabei(gaber), Gialloz (jalovec), Curite, Curnich, Durs (durce), Duul (dol), Patoc, Patok,Pezzeit, Pischi Uarch, Poccet, Plagnis, Plagnet, Plan, Planaz, Planinizza, Polizza,Pustot (pustota), Rauni, Raunis, Ruschis, Sacout (zakotje), Sagata, Uerc inUerch (na avstr. specialki Querch, nad postajo Resiutta, Na Beli, pod goroPismon). Gore in hribi: Bellepeit (izgovarjajo tudi delepeit), Monte Jamma,Monte Plananizza, Costa Sgurie (na nekaterih kartah Sgueiie, pač zgornje rebro),Monte Slenza (Slenza alto, Slenza basso, slemenca), Staulizze. Vode: Rio Bresi(brezni), Buric, Curite, Celoviz (jelovec), Dogna (Dunja, Dunjski potok, Dunjica,Dunjska dolina), Rio Macilla (ali Brassimpatoc), Patoc in Patok, Rio Plagnis,Raccolana (Reklana, Rekolana, Reklanica, Reklanska dolina), Slac. Naselja:Cilo (čelo), Dogna, Mincigos, Piano, Plagnis, Povici, Prerit, Visocco. Patoc jetudi škrbina (nad Klužami).Peljemo se iz Tablja po Belanski dolini. Vlak ropoče skoz predore, kratkein dolge, drvi čez visoke mostove. Ko si na svetlem, moraš hiteti s pogledi, dačesa ne izgubiš. Hipoma se ti desno tu ali tam pokažejo gore in skaline, Tumeškeplanine (Alpi Tolmezzine), Gleriis, Chiavals, Zuc del Boor 26 , nazobčana CretaGrauzaria, dolomitski Monte Sernio. Kdor pa ve za pot, bo napeto čakal nalevi strani, ko se bliža Dunja. Še trenutek, dva — vlak drdra hrumno skozipredor, željno utriplje srce, že smo na svetlem zunaj predora, vlak zropoče naslavni dunjski viadukt — očarljiv pogled po Dunjski dolini navzgor, Špik,Poliški Špik ah Montaž, ogromna, osamljena, dvovrha skalnata piramida vsončnem veličastvu, njegova zapadna plat v vsej nebotični višini, podoba, kičloveka kot malokaj prevzame. 27 Vlak pa že hipoma zgrmi v drug predor in šev temi me opaja bleščava Montaža v soncu.Dunja (Dogna) je znamenito izhodišče za velike ture na Zuc del Boor innjegove sosede v Karnijskih gorah, na vzhod pa v visoke Julijce, predvsem na26 Po starem so pisali še Ciuc del Boor. Zanimivo turo nanj nam je opisal dr.Tuma v Plan. <strong>Vestnik</strong>u 1908 str. 142—147. V Plan. <strong>Vestnik</strong>u 1934 str. 203 ga imenujeBeli vrh, brez vsake pripombe ali razlage.27 O njej je Kugy napisal: »das erstaunlichste und entzuckendste Bild derJulischen Alpen« (»Aus dem Leben eines Bergsteigers« 1925, str. 161).
- Page 3 and 4: V tej številki prinašamo nekaj č
- Page 5 and 6: Poletje 1941. Vodstvo Komunistične
- Page 7 and 8: Kratek razgovor z Mirkom, nato zbor
- Page 9 and 10: sem o njihovi želji in namenu poro
- Page 11 and 12: likvidaciji bana Natlačena na faš
- Page 13 and 14: \nastale vrzeli v naših vrstah in
- Page 15 and 16: Na Kokovem pri TrbižuFoto: Dr. A.D
- Page 18 and 19: letenski čas prežive v svojem va
- Page 20 and 21: Zabniceuro hoda po mejnem grebenu a
- Page 22 and 23: Od Sv. Katarine ali Šenkatrije, ko
- Page 26 and 27: KarnijskenošePoliški Špik. Nova
- Page 28 and 29: planin, le malo paše, a so te gore
- Page 30 and 31: naporna. Da bova dlje imela senco,
- Page 32 and 33: mene spe živali, da se jim kadi od
- Page 34 and 35: Rekel sem si, da je najbolj pametno
- Page 36 and 37: vse zapornice škripale, kako se je
- Page 38 and 39: VrhoviErdžiasaFoto dr. I. St.nikak
- Page 40 and 41: Planinska koča na Erdžlasu v viš
- Page 42 and 43: Čudovito je cvetje pod TriglavomD
- Page 44 and 45: andra Mrb.). Le na nekaj mestih v J
- Page 46 and 47: ilo več. — Ostal pa mi bo v spom
- Page 48 and 49: proti stebru v zavetje sence in var
- Page 50 and 51: LRS pričela s topografijo Doline s
- Page 52 and 53: MEDNARODNA ALPSKA KOMISI-JA, v kate
- Page 54 and 55: 1959 po številu 2696 ali za 104 %
- Page 56 and 57: Izvolili so 11-članski društveni
- Page 58 and 59: azgled po svetuPANTA je bil 1. 1959
- Page 60 and 61: vec svoje poročilo o tem zaključu
- Page 63 and 64: STATISTIKA ČLANSTVA PLANINSKE ZVEZ
- Page 65 and 66: PREGLED INVESTICIJ ZA NADEL A VO, P
- Page 67 and 68: PREGLED PLANINSKO - SMUČARSKIH NES
- Page 69 and 70: maNDatumKraj nesrečeime in priimek
- Page 71 and 72: dC«NDatum Kraj nesrečeime in prii
- Page 73 and 74: PREGLLED NAROČNIKOV PLANINSKEGA VE
- Page 75 and 76:
PREGLED GRADBENIHi N V Eiz prostovo
- Page 77 and 78:
I N V Eiz prosto-*> PLANINSKODRUŠT
- Page 79 and 80:
PREGLED KAPACITETE, OBISKA IN NOČI
- Page 81 and 82:
mXVHP l a n i n s k ap o s t o j a
- Page 83 and 84:
Kapaciteta ležišč Število obisk
- Page 85:
ŽelezarnaJesenicePROIZVAJACEVI:vod