December - Planinski Vestnik

andra Mrb.). Le na nekaj mestih v Julijskih Alpah sem ga doslej našel. Vendarse bojim, da mu je usojen pogin. Predobro ga ljudje poznajo — njegove korenikeso zdravilne — in brez obrambe je, saj uspeva na mestih, ki so vsakomur breztruda dosegljiva. Še en biser bo izginil iz naših Alp!V istem času cvete po najsočnejših livadah visoko v gorah murka (Nigritellanigra var. rosea). Te ljudje skoraj ne poznajo. Bolj jim je znana njenapozneje cvetoča sestra črna murka (Nigritella nigra Rch.). Obe sta dokajnatančni, ko izbirata svoje domovanje — samo tam, kjer je planinska trava najlepšain najsočnejša, jih najdeš in še to samo v določenih višinah. Zato jimatudi preti pogin — poleg planike je murka najbolj zaželena planinskacvetka. In kaj bi tudi ne bila! Kateri cvet na vsem svetu ima tako čudovitosladek vonj? Meni pa vendarle mnogo bolj ugajajo v svobodni gorski prirodi,med plemenito travo, planikami, n e b i n a m i (Aster alpina L.) in drugiminjihovimi tovarišicami. Ali ni vsa tista priroda nekaj prav posebnega, česar ninikjer drugod? Ce bi potrgal tam gori najlepše cvetje, bi mi bilo skoraj pravtako, kakor če bi vzel v roke Shakespearovega »Hamleta« in mu iztrgal najlepšestrani. V največje veselje mi je obiskati vse te gorske dragulje leto za letomtam gori, kjer kraljuje mir, kjer so obzorja tako široka in je sonce najlepše.V tem času ^veto tudi planinske vetrnice. Niso to tiste malecvetke, ki jih je po senčnih krajih spomladi vse polno — ne, to so posebnostzase. Alpski kosmatinec (Anemone alpine L.) s svojimi velikimi belimicvetovi ter grozdi lepih belih cvetov kobulaste vetrnice (Anemonenarcissiflora L.) oživljajo v mesecu juniju zelena alpska pobočja.In že je tu poletje z vsem razkošjem barv in sonca, z vso neugnanostjogorskih viharjev in neviht. Pesem dela vsepovsod, senožeti in gozdovi dehteopojno pod sijajno sončno svetlobo. Še zvečer, ko sončna luč umira visoko vnedostopnih stenah in vrhovih, se ti zdi, da se bo sonce pravkar spet prikazalo,tako nerado se poslavlja. In kdo bi znal razvozlati skrivnost poletne mesečnenoči, ko kraljestvu gora vlada mir, ki ga ni moč opisati, in vidiš okrog sebe lesilhuete srebrnih gora? Takrat se zbudi v življenje vse gorsko rastlinstvo — neboji se sočnih žarkov ne divjanja in pustošenja neviht.Oglejmo si ga!Triglavska roža (Potentilla nitida L.) — mnogo jih je, ki te ne poznajo— in vendar hodi leto za letom na tisoče planincev mimo tebe, tudi takih,ki bi te radi poznali! — Pa saj je tako zelo skromna, da v njej nihče nič posebnegane vidi. In vendar je Triglavu v prav poseben okras. Nekoč pred letisem jih našel na neki skali nad Severno steno na stotine drugo pri drugi — kotda so hotele napraviti mehko preprogo sončnim žarkom, ki so se prešerno igraliin plesali preko njih. Tako mi je bilo tudi dano nekoč v Zadnjici, v Trenti, zanekaj hipov videti gotovo več kot sto cvetov Cojzove zvončnice (CampanulaZoisii Wulf.) v drobceni razpoki sredi ogromne skale, ki se je odlomilaod kdo ve kod. Da sem takrat imel fotografski aparat! Cojzova zvončnica binam morala biti prav posebno draga, saj raste in uspeva samo v slovenskemdelu Alp. Čeprav je redek, ne smemo iti mimo njega — tudi triglavskisvišč (Gentiana triglavensis Hacc.) s tistimi lepimi modrimi cvetovi moramoomeniti. Tako majhen in nebogljen je in njegov dom tako zelo skromen!Naj ne govorim mnogo o r o g a t i vijolici (Viola cornuta L.), o C o j -zovi vijolici (Viola Zoisii Wulf.), ki sta prav tako zaščiteni in sila redkiter se ju le redko komu posreči najti, o panonskem svišču (Gentianapannonica Scop.), ki v velikih množinah krasi valovito, razburkano okamenelo