December - Planinski Vestnik

vec svoje poročilo o tem zaključuje takole:»Tudi nam, sedmi ekspediciji, ki sije izbrala za cilj Dhaulagiri, se ni godilobolje kot bojevnikom pred nami. Himalajskiox*jak je zamahnil z najmočnejšimorožjem. Trda je odločitev, 372 m podvrhom obrniti, toda človek je brez močipred prirodnimi silami. Našli smo najkrajšoin tudi objektivno varnejšo pot,ključ do uspeha. Gorniki ne smemo bitiozkosrčni lokalni patrioti. Vse izkušnjebomo dali na razpolago tem, ki pridejoza nami. Če bo Švicarjem 1. 1960 in Angležem1. 1961 vreme naklonjeno, bodopo severovzhodnem grebenu lahko prišlina vrh.« Imel je prav.CESTO DO VZNOŽJA KOŠUTE obetajoonstran Karavank, do vojaške karavle.Turistične vožnje po tej cesti nebodo zastonj, podvržene bodo taksi kakorna glocknerjevski cesti: za velike omnibuse25, za male 15, za avto 10, za motor5, za moped 2 šilinga. Severna stran Košutebo torej odprta za množice turistov.TONI SAILER, olimpijski zmagovalec,hotelir, trgovec s tekstilom, filmski igralecin pevec lahkih popevk, je šel naJaponsko na filmsko snemanje. V filmuigra glavno vlogo on. Trije japonski smuškicentri so se kosali med seboj, kje boSailer, »največji smučar vseh časov«,snemal.KARL PREIN, jurišni mož iz Dhaulagirija1959, je bil po svojem povratku vrodni Leoben, lepo počaščen. Sekcija NF,katere član je, je priredila sprejem, kista se ga udeležila tudi okrajni glavarin župan mesta Leobna, zastopnik delavskezbornice, zastopniki tiska in vrstadrugih gostov. Iz Leobna je doma tudiKucera, prav tako član iste ekspedicijena Dhaulagiri. Karla Preina poznajo tudislovenski alpinisti kot simpatičnega, izrednosposobnega plezalca. Na spi-ejemuje Prein govoril o smoli, ki je ves časspremljala to avstrijsko ekspedicijo podvodstvom vidnih članov Naturfreunda.Najprej štrajk kulijev. Nato nesreča zRoissom. Plazovi, viharji. Razcefrani šotori.Trije juriši na vrh, ki jih je zavrnilvihar s 140 km na uro. Nekaj podrobnostiiz razgovora s Preinom: 170 kulijevje nosilo 16 dni bremena od 30—70 kg,skupaj 4 tone. (Argentinska ekspedicijaje imela 14 ton materiala.) Trije kulijiso nosili blagajno, kajti zanje je veljavenle kovan drobiž, papirja ne marajo.Na dan 27 šilingov. Za ves denar, ki gadobe na ekspediciji, lahko kupijo 2—3jake (goveda). Ko so kulijem dali čevlje,so jih po nekaj sto metrih že vsi obesiliokoli vratu. Skromni so, tovariški in pošteni.Čaj si solijo, ne slade. — Ekspedicijaje bila dva meseca v Dhaulagiriju.Tabor VI je bil v višini 7400 m na izrednoeksponiranem mestu. Umik zDhaulagirija je zahteval od Preina vsein zadnje sile. — Videl sem ga plezativ severni steni Planspitze. Če pravi toon, je moralo biti res vražje tesno. Preinanamreč odlikuje izredna spretnost in obenemmoč, je pa zares simpatičen, ljubeznivin požrtvovalen tovariš. Ekspedicijaje morala zbrati v sebi izredne sile,da je po Roissovi smrti nadaljevala zvzponom.NORVEŽANI so od 1. 1860 do 1. 1935držali rekorde v smuških skokih. Začeliso 1. 1860 s 30 m, končali 1. 1935 v Planiciz Andersenom pri 97 m. Nato niso večprišli do prvega mesta, na vrsto so prišliPoljak Maruszarsz (99,5 m), AvstrijecBradi, Nemec Gering (118 m 1. 1941 vPlanici), Švicar Tschanen (120 m 1. 1948v Planici), nato so bili v ospredju Nemci,Avstrijci, Finci in Švedi v Oberstdorfu.Planica je držala rekord 15 let. Ime ing.Bloudka je znano danes po vsem svetu.HITROSTNI REKORDI NA SMUČEH,ki se doslej omenjajo, so naslednji: leta1932 je Leo Gasperl v St. Moritzu dosegel136 km/h. L. 1952 je dosegel ZenoCollo 159 km/h. L. 1959 so v Courmayeuruzabeležili Zanniju 153 km/h, Forrerju141,176 km/h. Pri teh poizkusih v Courmayeuruje bil navzoč Gasperlov sin, patudi oče Leo. Oče ni strpel, da bi se nespustil po progi. Dosegel je 124 km/h in146 km/h in to v dveh poizkusih. Brzinaje seveda odvisna od proge, od smuči inod drže smučarja. V Courmayeru ni bilonobene nesreče niti padca. Dve italijanskismučarki sta dosegli 114 km/h in123 km/h. Sodelovali so znani avstrijski,nemški in italijanski smučarji.S TOPOVI so šli nad plazove v prvisvetovni vojni, izkazalo pa se je večkrat,da brez uspeha. Včasih granata sploh nieksplodirala, če pa je, pa ni prišlo dotakih pretresov, da bi se pobočje »odrešilo«.Po drugi svetovni vojni so prišlina idejo, da je treba ravnati drugače.S kopjem vi*že dober metalec primernokoličino eksploziva, privezanega na zadnjikonec kopja, preko grebena na plaz,vžigalna vrvica pa se pri metu odvija izkopja, konec, na katerem se prižge,ostane seveda pri metalcu. Učinek takovrženega in sproženega eksploziva bajene zataji. Opasti so pri teh poskusihprožili z eksplozivom, ki so ga z nekakimlasom metali pod nje.