Zabniceuro hoda po mejnem grebenu ah levo na Lepi Vršič ali desno na Konjščico 11 .Z Mrzlega studenca se po lepi gorski stezi na avstrijski strani pride v poldrugiuri na Dolinice 12 , pisano planino, kjer stoji majhen, a čeden hotel »Starhand«.Bil pa je zaprt in vsenaokoli je vladala grobna tišina, ko smo se lani že v poznijeseni ondod spravljali na Ostrnik. Na Ukovsko planino nas je s samodrčempripeljal Janko iz Trsta, tretji, pravzaprav prvi od dolgoletne planinske tovarišije.Bil je lep, topel popoldan in smo bili namenjeni na Bistriško planino, datam prenočimo. Eden je bil za navadni, najkrajši pot po južni, sončni in takratše kopni strani, drugi pa je mislil, pojdimo čez Dolinice in odzad po Ziljskistrani, po robeh in čez sam vrh na Bistriško planino. Ker te smeri še nismopoznali, smo se odločili zanjo. Do Blaške planine na Zgornjih Dolinicah je še11 Lepi Vršič ali Lepi vrh, 1912 m, nem. Schoemvipfel, ital. Cima Bella. Konjščica,nem. Zagranberg, ital. Monte Sagran. Glede višinskih mer je treba omeniti, da sopo i-aznih zemljevidih in opisih za isto točko često precej različne. Tako ima Konjščicana avstr. specialki 1930 m, na jugosl. specialki, kjer je brez potrebe označena samo znemškim imenom, 1931 m, na karti Slov. Matice je Sagran 1942 m. Tudi karta Istitutogeografico militare, list Tarvisio, izdaja 1. 1932, ima 1931 m. V splošnem bi po mojemod tega, kar imamo zapisanega, najbolj odgovarjale izmere Italijanov, ker so zemljozasedli šele po prvi vojni in potem ponovno merili, saj so jim bile meritve važnetudi zato, ker so kraji v mejni coni. Konjščica je sicer po južni strani znana zimenom Krošove skale, po Ukljanu p. d. Krošu, ki ima pod vrhom svojo planino.12 Na Dolinčičah, pravijo Ziljani, Kanalci pa narečno Na Dolince. Na jugosl.specialki Dolinica. Planina je malo pod mejo, na avstrijski strani. Meja gre tamčez tesni predol Lom, 1460 m. Dolinice, ime, je ž. mn. Torej na Dolinicah, z Dolinic.Tako tudi morfološko ustreza, kajti tam, kjer se svet na jug prevesi v Ukovsko dolino,se odpirata z zapadne in z vzhodne strani po ena grapa in se prav tam steka večdolinic.
Pod Kokom, v ozadju zapadne Julijske Alpe Foto: Dr. A. Dolhardobro šlo, toda više gori je strmina postajala čedalje hujša, snega pa vednoveč, bil je moker in se nam je mestoma udiralo do kolen. Sopihali smo navkreberpo odprtem svetu, le tu in tam je za tolažbo in da smo sape zajeli ob njem, izsnega molel upognjen ruš. Nagnil se je že dan, po Ziljski in Kanalski dolinise je somrak raztezal, ko smo se po strmem grebenu Cez Vrabce poganjali kvišku.Spokojno je legal večer na tihotni gorski svet. Okoli in okoli so pod jasnimnebom beli vrhovi požarevali v zahajajočem soncu. Le polagoma je pobledevalaluč jesenskega dne, ki se je veličastno poslavljal. Znočilo se je, ko smo obstahpri triangulacijski piramidi na vrhu. Tipaje smo se v temi spuščah po skalahin griži na Bistriško planino in dobre volje v hotelu prisedli k planincem. —Iz Naborjeta (naši pravijo Nabrjet, tudi Brjet) je zelo zanimiva tura skozidivjo Naborješko grapo pod obraščenim, zelo strmim Koroškim vrhom 13 , kCurčeljnom 14 in še navkreber v Kladje 15 pa na oni strani po kolovozu skoziKotline na Dolsko planino in dalje navzdol pod Napoljsko goro v Kozloz ink Mlinarju pod Goro, k rojakom na Zilji, v Napolje, Loče in Dole, Melviče,Moste in Mele pa še v Pazrije, da se po lepi turi okopi jemo v Preseškemjezeru.13 Za ta vrh ima avstr. specialka koto 1560. brez imena. Na avstr. generalki jekota 1572, Hoch Brenah. Italijani imajo 1565 m, Brenaca Alta. Na jugosl. specialki jekota 1560 in ime napačno Požganje.14 Curčeljni, Curčlji, lepa planina s prekrasno floro. Curčelj, Ukljan, je gospodar,po njem ima planina ime. Govorijo takole: Gremo k Curčeljnom, mimo Curčeljnov,počivamo pri Curčeljnih. Curčelj pomeni pri Korošcih storž (smrekov, koruzen). NaKoroškem niso redke hiše s tem imenom.15 V Kladju, skozi Kladje. mejni prelaz, 1477 m, nem. Kassehvaldsattel, ital.Seli a della Caldiera. Kessel, caldiera = kotel.
- Page 3 and 4: V tej številki prinašamo nekaj č
- Page 5 and 6: Poletje 1941. Vodstvo Komunistične
- Page 7 and 8: Kratek razgovor z Mirkom, nato zbor
- Page 9 and 10: sem o njihovi želji in namenu poro
- Page 11 and 12: likvidaciji bana Natlačena na faš
- Page 13 and 14: \nastale vrzeli v naših vrstah in
- Page 15 and 16: Na Kokovem pri TrbižuFoto: Dr. A.D
- Page 18 and 19: letenski čas prežive v svojem va
- Page 22 and 23: Od Sv. Katarine ali Šenkatrije, ko
- Page 24 and 25: zaprt. V Pontaflu pokončni Nemec,
- Page 26 and 27: KarnijskenošePoliški Špik. Nova
- Page 28 and 29: planin, le malo paše, a so te gore
- Page 30 and 31: naporna. Da bova dlje imela senco,
- Page 32 and 33: mene spe živali, da se jim kadi od
- Page 34 and 35: Rekel sem si, da je najbolj pametno
- Page 36 and 37: vse zapornice škripale, kako se je
- Page 38 and 39: VrhoviErdžiasaFoto dr. I. St.nikak
- Page 40 and 41: Planinska koča na Erdžlasu v viš
- Page 42 and 43: Čudovito je cvetje pod TriglavomD
- Page 44 and 45: andra Mrb.). Le na nekaj mestih v J
- Page 46 and 47: ilo več. — Ostal pa mi bo v spom
- Page 48 and 49: proti stebru v zavetje sence in var
- Page 50 and 51: LRS pričela s topografijo Doline s
- Page 52 and 53: MEDNARODNA ALPSKA KOMISI-JA, v kate
- Page 54 and 55: 1959 po številu 2696 ali za 104 %
- Page 56 and 57: Izvolili so 11-članski društveni
- Page 58 and 59: azgled po svetuPANTA je bil 1. 1959
- Page 60 and 61: vec svoje poročilo o tem zaključu
- Page 63 and 64: STATISTIKA ČLANSTVA PLANINSKE ZVEZ
- Page 65 and 66: PREGLED INVESTICIJ ZA NADEL A VO, P
- Page 67 and 68: PREGLED PLANINSKO - SMUČARSKIH NES
- Page 69 and 70: maNDatumKraj nesrečeime in priimek
- Page 71 and 72:
dC«NDatum Kraj nesrečeime in prii
- Page 73 and 74:
PREGLLED NAROČNIKOV PLANINSKEGA VE
- Page 75 and 76:
PREGLED GRADBENIHi N V Eiz prostovo
- Page 77 and 78:
I N V Eiz prosto-*> PLANINSKODRUŠT
- Page 79 and 80:
PREGLED KAPACITETE, OBISKA IN NOČI
- Page 81 and 82:
mXVHP l a n i n s k ap o s t o j a
- Page 83 and 84:
Kapaciteta ležišč Število obisk
- Page 85:
ŽelezarnaJesenicePROIZVAJACEVI:vod