December - Planinski Vestnik

planin, le malo paše, a so te gore za planinca mikavne v svoji čarobni svojevrstnosti.Avpa izvira pod zelenim prevalom Cereschiatis (črez kladje?), na tem vrhuje planina in tam se nam pogled na sever odpre v pisano kotlinico Studeno,obsežen smuški svet, in na Tabeljske gore, Konjski špik in Krniške skale. Obvodi Studeni, ki se nad Tabljem izliva v Pontebano, je vas Gorenja Studena(Studena Alta), kjer se zlasti smučarji ustavljajo, severno od nje, ob Pontebaniin nekdanji meji (Confingraben), pa manjše naselje Dolenja Studena (StudenaBassa). Vse okolje tod je prijazno, prikupno.Pod Možacem se struga hudournika razširi. Bela se tod vije čez suhe, beleprodove, steče še pod dolgim mostom pred Hudicami v Vratih (Piani di Portis,furl. Plan di Puartis, Stazione per la Carnia) in se nato spusti v široki, zeloprodnati Tilment. Smo bolj na odprtem, na vratih v Karnijo, ob velikem zavojureke Tilment, ki se tukaj ostro obrne na jug. Na vsaki strani vrat visoka gora,dva vrhunca, ki stojita ko silna stebra, mogočna čuvarja, vsak zase osamljen,smelo se dvigajoč iz Furlanske ravni, na desni Monte Amariana, na levi Belivrh (Monte S. Simeone) na daleč vidna oba. Amariana 39 , »furlanski Rigi«, jeeden izmed najbolj znanih in obiskanih Karnijskih vrhov. Ogromni storžec se izTilmentske dohne od vseh strani zelo strmo dviga z relativno višino več ko1600 metrov v viš. Kar je s Triglava videti hribov in gora, najlepša je Amarianav daljavi s svojo podobo ubrano oblikovanega stožca.Suvereno stoji, čeprav nižji, Beli vrh nad prodnatim Tilmentom na vzhodniin zelenim, romantičnim jezerom Lago di Cavazzo na zapadni strani. Daleč najug, do morja in lagune, ga je razpoznati, nanj se iz doline v ostrih kačastihokljukih vije vojaška cesta. Pod vrhom je jako stara cerkvica, posvečenasv. Simeonu, po katerem sta dobili tamkajšnja planina in gora svoje sedanjeime. 34 Pod Belim vrhom, na levem bregu Tilmenta, je starodavna Pušja ves(Venzone), polna značilnosti srednjeveškega mesta in bogata zgodovinskih terumetniških dragotin. Tam v cerkvi so slavne mumije, po nekakem naravnemosušitvenem procesu mumificirana, neiztrohnjena trupla. Napoleon si jih je naenem izmed svojih junaških pohodov ogledal in si jih zapomnil. Piše se, daje bil nameraval v Pušji vesi napraviti pokopališče za svoj imperatorski rod.Ni slutil, da bo v drugačnih okoliščinah preživel poslednji svoj čas. Ko jeumiral, ni več odločal. Ob njegovi smrti so odločali drugi in odločili drugače.Pušjo ves so v srednjem veku po nemško imenovali Peuschelsdorf, po drugihvirih Peutscheldorf ah Peitscheldoi^f, kar se pri Italijanih tolmači za kraj bičev,Paese (tudi Villaggio) delle fruste. 36 Takole pišejo: Ko so vozniki po dolini šes konji vozih, so imeli navado tam nekje se ustavljati in so v nekakšnihtekmah ah za stavo pokali z biči. Od tega pokanja izvira krajevno ime. 36 —Dokaj duhovito etimologiziranje, ob njem se pa spomnim učitelja, upravitelja33 Ima ime od znožne vasi Amaro ob Tilmentu, a pri domačinih: la Mariane.34 Pod Belim vrhom, na severovzhodnem koncu jezera, je staja Pielurch, pačbeli vrh, na avstr. specialki z očitno tiskovno napako Pielunch. Na samih italijanskihkartah (Istituto Geografico Militare) je tudi z imenom te staje zmeda. Prva karta,list Tolmezzo, 1 : 50 000, 1. 1891—1908, ima še Pielurch. Od naslednjih dveh v merilu1 :25 000, list Moggio Udinese, je ena 1. 1897—1910—1927, ta ima St. Io Pietrinc,druga, 1. 1910—1950, pa St. Ii Pilunc. (Stavolo, stavoli = staja, staje).35 Bič = nem. Peitsche, ital. la frusta. G. Bragato — O. Marinelli v »Guida dellePrealpi Giulie«, Udine, Societa Alpina Friulana, 1912, str. 325. Chino Ermacora:»Vino aH'ombra«, »Le tre Venezie«, Padova, 1942, str. 126.30 Chino Ermacora, n. m.