December - Planinski Vestnik

Slednjič je bilo igre kraj, kakor grdih, strašnih sanj, kadar priletiš s posteljena tla. Obležal sem, da je bilo vse črno. Za hip sem se potuhnil, ko da mora šekaj za menoj prileteti. Potem pa sem bil z obrazom ob tla, da mi je zakrvavelnos, pokvaril sneg in moj obraz. Zakaj, zakaj, hudič, hudič, hudič... sem tolkelob sneg. Moj bes je bil žalosten in je postajal otožen, otožnost pa vzame moč,pa sem kar ležal in se milo smilil samemu sebi. Vse me je žgalo in peklo. Ne odpadca. Od sramote, od kompleksov. Težko se je bilo pobrati. Ves sem bil razpadel.Poslej sem bil kar naprej na robu padca in besa. Besnost je bila vsa večja,padci vse hujši. Dialektika. Bil sem srečen, odrešen, ko sem vedel, da sem podJezerskim vrhom. Kar brž sem skočil v toplo kopel zadovoljstva in samozaupanja.Zdaj bom spet sam igral. Ne boste se več z menoj igrali!Vzel sem si spet minutko, vdano počepnil na smuči, se naslonil na nahrbtnik,strogo odklonil žganje, ga molče srknil, se pogladil toplo, razumevajoče, in sirekel s previdno nagajivostjo, da si ne pokvarim razpoloženja: No vidiš, vse jev redu. Smučar ravno nisi, bratec. A zato si poetična dušca.In spet sem se razveselil, da sem poetična dušca, da ljubim ves svet in takonaprej.Jezerski vrh mi je izsesaval plitki studenček moči. Večkrat sem se moralustaviti, počepniti, oddahniti. A nič več mi ni moglo biti napoti. Vse je bilotako neizprosno urejeno, kot samo sonce. Smejal sem se svojim kolenom, ki soklecala, svojemu počepanju sem se nasmihal, kakor očka, kadar ne ve prav,za kaj gre.Na Jezerskem vrhu, ko je rekla Ribniška: O, pozdravljen, poglej ga no!(Saj je vendar takoj vedela, da sem junak nad junaki!), sem iztegnil široke suheroke k zahajajočemu soncu in sem zavpil zmagoslavno: Res je, očka, velika, lepaneumščina!Vzpon na Erdžias (3916 m) v AnatolijiDR. I V A N S T O J A N O V I ČPrilika, da obiščeva Turčijo, naju je takoj spodbudila, da v knjigah poiščevapodatke o turških planinah. Tisto malo, kar sva v njih našla, je bilo dovolj, danama je razvnelo željo - spoznati te planine od bhzu. Nikdar se ne bovapokesala, da sva se za to odločila.Mala Azija je dejansko visoka planota, ki jo na severu omejujejo Pontskegore, na'jugu pa Taurus; vrhovi obeh gorovij segajo do 4000 m visoko. Protivzhodu postaja visoka planota centralne Anatohje vse bolj gorata in prehajav visokogorski svet; blizu tromeje Sovjetska zveza - Turčija - Iran je najvišjivrh Anatohje Ararat (5156 m), bolj proti jugu, v kotu med Iranom in Irakom,pa se vzdiguje vsekakor najzanimivejši masiv v Turčiji - Cilo i Sat. Zelooddaljen od komunikacij zavzema ta masiv znaten prostor z več kot petnajstimistrmimi in skalnatimi vrhovi, ki so visoki nad 3500 metrov, obdajajo pa jihledeniki in globoke doline, kar daje svetu alpsko podobo. Najvišji vrh Gelizinima več kot 4000 m.Ker sva poznala težave v zvezi s potovanjem po Anatoliji, sva bila precejavanturistično razpoložena, posebno še zato, ker nisva imela o tej deželi