December - Planinski Vestnik

azgled po svetuPANTA je bil 1. 1959 popolnoma neodkritmasiv. Povprečna višina je nižjakot v Pumasillo in Salcantayu, relativnopa višja, ker so doline globoko zarezane.Najtežji vrh je Camballa, najvišji Panta.NEVADO KAICO IN PICO EUGE-NIO, 5265 in 5100 m, sta bila prva dvavrhova v Pumasillo, ki so ju premagaliŠvicarji iz doline Paccha. Kaico je staroime, Eugenio Angeles pa je bil domačin— vodnik v navezi z znanim švicarskimalpinistom Anderriithijem.HUANDOY (6395 m) je vrh v Vilcabambi,ki ga Ruedi Schatz šteje med izjemneuspehe ekspedicije 1959. Ni najtežji,je pa najvišji vrh, ki so ga Švicarjiimeli pod seboj, bili pa so prvi v njegoviseverni steni. Po Schatzu šteje vhribih največ doživetje, to pa ni odvisnozgolj od višine in težav, temveč od vremena,občutja in tovarištva. Huandoymu je ostal v spominu, ker se je vse tozdružilo v enem samem velikem doživetju.Na vrh so prvi prišli Amerikancipred tremi leti s tremi višinskimi taboriščinad jezerom Parron. Ključno mestov severni steni je 200 m visoka ledenabariera, stena je visoka 1000 m. Za 300 mvišine so rabili pet ur. Potem so prišlina led z naklonino 60°. Prednji zobjederez niso več dobro prijemali, treba jebilo izsekati stopinjo za stopinjo. Iz leduso prišli na skalnato rebro, ogroženo odpadajočega ledu in kamenja. Ob enihpopoldne so stali nad ledeno bariero,fiksne vrvi so bile pritrjene. Imeli sopred seboj še 600 m višine in odločili sose za nadaljevanje. Vse manj potrebnoso zložili v zavetje, računali so, da bododo sem nazaj grede še pred nočjo. Nagrebenu jih je ujela megla. Vodil jeErnst Reiss brez oddiha. Od razgleda navrhu niso imeli nič, imeli pa so velikozavest, da so storili vse, kar so mogli.Ura je bila pol štirih. Do baze so imeli2200 m višinske razlike. Čez ledeno barieroso se spuščali po 120 m vrveh. Uspeliso priti v bazo v trdi temi, utrujeni doonemoglosti, a srečni nad vsako mero.Konec koncev: Švicarji so stopili na19 vrhov od 5100 do 6395 m in to od29. maja do 16. julija. Prinesli so s sebojpoleg silnih doživetij material zageografe, geologe in botanike, filme, snovza predavanja. Ali je vse to dovolj zaves riziko, za stroške, za ločitev od družine?V frankih se to ne izplača. Izplačapa se zaradi moralnih vrednot, ki jih imatako podjetje, vrednote, ki ženejo človekav neznano, pogum, požrtvovalnost,tovarištvo. Ogenj, ki žene raziskovalce,da premagujejo nevarnosti, je trebaohraniti pri življenju in ga prižigati vnaših naslednikih. V tem je opravičilo zasleherno dobro pripravljeno ekspedicijo,zato gre hvala organizatorjem, udeležencem,ženam, ki ostanejo doma, in vsemtistim, ki stoje ekspediciji ob strani ssvojim zanimanjem in moralno podporo.O PREHRANI EKSPEDICIJE v visokagorstva je napisal zanimiv članekdr. Hans Thoenen. Pravi, da so se Švicarjitudi v Andih držali preizkušenegapravila, da je najboljša tista prehrana,ki je je človek navajen in ki se je izkazalakot dobra v Alpah in drugod. Sevedaso gledali na pravilno porazdelitevogljikovih hidratov, maščob in beljakovinter na zadostno kalorično vrednostna moža in na dan, vendar niso šli vpodrobnosti, ker je iluzorno misliti, dabi se prehrana lahko planirala do grama.Pravilen izbor pa učinkuje na razpoloženjemoštva in zato vpliva tudi nauspeh. Čeprav moramo terjati od udeležencevprilagodljivost, bi bilo nespametnoposiljevati ljudi z ovseno kašo, če jeniso bili navajeni še kot otroci. Pri ostalihfizičnih in psihičnih obremenitvahlahko taka ovsena kaša povzroči »eksplozijo«.Neuradna poročila o ekspedicijahgovore o takih primerih. Vsak udeleženecje dobil vprašalno polo, katere jestvineželi imeti s seboj. Nesmiselno je pogrevatitrditev, da je prehrana »prirodnih«ljudstev najboljša in da jo je trebaposnemati, če pa vemo, da je taka zato,ker za boljšo in pestrejšo nimajo sredstevali pa premalo kulture. Dokazano je,da ljudstva, ki se hranijo večji del s cerealijami,trpe zaradi pomanjkanja beljakovinin vitaminov. Tudi na prehranošvicarskih hribovcev danes ne gledajoveč kot na idealno, nasprotno, izkazalose je, da je mnogih bolezni med hribovcikriva ravno enolična prehrana. Nesmiselnoje pričakovati, da se bo udeleženecekspedicije v kratkem času privadil noviprehrani in pri tem obdržal delovno sposobnost,ki si jo je pridobil ob drugi.Schatzova ekspedicija se je v glavnemdržala izkušenj ekspedicije na Lhotse inEverest. Pripravili so menuje za čas pristopain vračanja in posebej menuje za1 mesec bivanja v večjih višinah. Krom-