Waldorfske novice - Poletje 2013
Letnik IX, številka 2 Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Letnik IX, številka 2
Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
1919, po zaključku vojne, ustanovil Emil Molt. To je bilo<br />
predvsem socialno dejanje. Očitno je bilo, da na področju<br />
socialnega življenja za odrasle ni bilo mogoče dosti<br />
narediti. V srednji Evropi so ti vse skupaj doumeli le za<br />
nekaj tednov po koncu vojne. Po tem so pogled obrnili<br />
spet nazaj v svoje razrede. In tako je nastala ideja, da<br />
naredimo nekaj za naslednjo generacijo. In ker je bil Emil<br />
Molt industrialec iz Stuttgarta, mu ni bilo treba iti od<br />
hiše do hiše, da bi agitiral za otroke, saj smo dobili otroke<br />
delavcev v njegovi tovarni. Torej so bili sprva otroci, ki<br />
smo jih dobili iz Moltove tovarne, bilo jih je okrog 150, v<br />
bistvu delavski otroci. Tem 150 otrokom so bili priključeni<br />
skoraj vsi antropozofski otroci iz Stuttgarta in okolice,<br />
tako da smo na začetku delali z okrog 200 otroki.<br />
Posledica takšne situacije je bila, da je bila to praktično<br />
šola za vse razrede (Einheitschule). Za osnovo smo imeli<br />
delavske otroke, medtem ko antropozofski otroci večinoma<br />
niso bili delavski, pač pa so pripadali vsem slojem, od<br />
najnižjih do najvišjih. Torej je bilo na waldorfski šoli že s<br />
samo socialno sestavo izločeno vsakršno razlikovanje na<br />
osnovi statusa ali razreda. In cilj je vedno bil in tudi bo le<br />
upoštevanje tistega, kar je obče človeško. Kar na waldorfski<br />
šoli velja, so izobraževalna načela, zato med vlogami<br />
za vpis med posameznimi otroki ni razlik, pa četudi bi<br />
hoteli na primer vpisati sem otroka delavca in otroka bivšega<br />
cesarja. Štejejo le pedagoška in didaktična načela,<br />
in to bo veljalo tudi v prihodnje. Waldorfska šola je bila<br />
torej že od samega začetka zamišljena kot splošna šola.<br />
To pa je seveda prinašalo nekatere težave, saj delavski<br />
otrok prinese s seboj v šolo drugačne navade kot otroci<br />
iz drugih slojev. In ta nasprotja so se izkazala za izjemno<br />
koristna, razen nekaterih manjših zadev, ki jih je bilo<br />
mogoče z nekaj truda odpraviti. Katere so bile te težave,<br />
si lahko zlahka predstavljate; večinoma so se nanašale<br />
na življenjske navade in pri otrocih dostikrat ni lahko<br />
odstraniti vsega, kar prinesejo s seboj v šolo. Čeprav je<br />
tudi to mogoče doseči, če se človek tega loti z dobro voljo.<br />
Kljub temu so mnogi otroci iz tako imenovanih višjih<br />
slojev, ki niso bili vajeni imeti ob sebi nekaterih stvari,<br />
včasih domov odnesli neko neprijetno stvar, ki je izzvala<br />
neprijazne komentarje njihovih staršev.<br />
Tukaj so bili torej, kot sem rekel, na drugi strani otroci.<br />
Lahko bi rekel, da so oni predstavljali manjše težave.<br />
Večja težava je izhajala iz dejstva, da je bil ideal waldorfske<br />
šole izobraževati popolnoma v skladu z vedenjem o<br />
človeku, dajati otroku teden za tednom tisto, kar zahteva<br />
njegova lastna narava.<br />
V prvi fazi smo organizirali waldorfsko šolo kot osnovno<br />
šolo z osmimi razredi, tako da smo v njej imeli otroke<br />
stare od 6 ali 7 do 14 ali 15 let. Ti otroci so na začetku<br />
prišli k nam iz vseh vrst različnih šol. Prišli so z vsem<br />
mogočim predznanjem, prav gotovo ne vedno takšnim,<br />
ki bi se nam zdelo primerno za otroka določene starosti.<br />
Tako prvo leto nismo mogli računati na to, da bomo lahko<br />
izvajali naš ideal izobraževanja in tudi nismo napredovali<br />
v skladu z načrtom: 1., 2. itd, pač pa smo morali<br />
napredovati v skladu z individualnostmi otrok, ki smo<br />
jih v vsakem posameznem razredu imeli. Kljub temu je<br />
to bila le manjša težava. Večja težava je v tem, da nobena<br />
metoda izobraževanja, ne glede na to, kako idealna je,<br />
ne sme iztrgati človeka iz njegovih življenjskih povezav.<br />
Človek ni abstraktna stvar, ki bi jo lahko potisnili skozi<br />
izobraževanje in končali z njim; človek je otrok določenih<br />
staršev. Odraščal je kot produkt socialnega reda. In po<br />
izobraževanju mora ponovno vstopiti v ta socialni red.<br />
Vidite, če bi želeli izobraževati otroka strogo v skladu z<br />
neko idejo, bi pri 14-ih ali 15-ih letih brez dvoma bil zelo<br />
idealen, toda v modernem življenju ne bi našel svojega<br />
prostora, bil bi kot na morju. Torej na waldorfski šoli<br />
ni šlo le za vprašanje uresničevanja ideala, kakor tudi<br />
ni sedaj. Smisel izobraževanja otroka je torej, da ostane<br />
v stiku s trenutnim dnevnim življenjem, s socialnim redom<br />
današnjega dne. In tukaj ni smiselno reči: sedanji<br />
socialni red je slab. Četudi je dober ali slab, v njem preprosto<br />
moramo živeti. In za to gre; v njem moramo živeti<br />
in zato ne moremo otrok preprosto odstraniti iz njega.<br />
Soočil sem se torej z izjemno zahtevno nalogo uresničevanja<br />
ideje izobraževanja na eni strani, medtem ko sem<br />
na drugi strani moral biti v celoti v stiku z življenjem<br />
današnjega dne.<br />
Uradniki s področja izobraževanja so seveda menili, da<br />
je tisto, kar je bilo izvajano v drugih šolah, neke vrste<br />
ideal. Res je, da so vedno dejali: ni mogoče doseči ideala,<br />
človek lahko naredi le najbolje, kar v danih razmerah<br />
zmore. Življenje zahteva od nas vse mogoče stvari. Ampak<br />
ko imamo v praksi opravka z njimi, vidimo, da se tičejo<br />
vseh obstoječih ureditev, ki so bile zastavljene bodisi<br />
s strani državnih avtoritet ali drugih avtoritet kot izredno<br />
dobre in gledajo na institucijo, kot je waldorfska šola, kot<br />
na neke vrste čudaški hobi, kaprico, nekaj, kar je naredil<br />
nekdo, ki je malo prismuknjen.<br />
Veste, takšno čudaško šolo lahko vedno pustimo takšno,<br />
kot je, nato pa vidimo, kaj bo iz nje nastalo. In v<br />
vsakem primeru je treba s tem računati. Torej sem se<br />
trudil z njimi pogoditi preko naslednjega kompromisa:<br />
v memorandumu sem zaprosil, da mi dajo tri leta odloga,<br />
da preverim svojo 'kaprico', in otroci bodo po tem<br />
času dovolj napredovali, da bodo lahko prestopili tudi<br />
v običajne šole. Tako sem izdelal memorandum, ki je<br />
prikazal, kako naj bi otroci na koncu tretjega razreda,<br />
10 <strong>Waldorfske</strong> <strong>novice</strong> poletje <strong>2013</strong>