28.03.2016 Views

Waldorfske novice - Poletje 2013

Letnik IX, številka 2 Časopis Waldorfske šole Ljubljana

Letnik IX, številka 2
Časopis Waldorfske šole Ljubljana

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

1919, po zaključku vojne, ustanovil Emil Molt. To je bilo<br />

predvsem socialno dejanje. Očitno je bilo, da na področju<br />

socialnega življenja za odrasle ni bilo mogoče dosti<br />

narediti. V srednji Evropi so ti vse skupaj doumeli le za<br />

nekaj tednov po koncu vojne. Po tem so pogled obrnili<br />

spet nazaj v svoje razrede. In tako je nastala ideja, da<br />

naredimo nekaj za naslednjo generacijo. In ker je bil Emil<br />

Molt industrialec iz Stuttgarta, mu ni bilo treba iti od<br />

hiše do hiše, da bi agitiral za otroke, saj smo dobili otroke<br />

delavcev v njegovi tovarni. Torej so bili sprva otroci, ki<br />

smo jih dobili iz Moltove tovarne, bilo jih je okrog 150, v<br />

bistvu delavski otroci. Tem 150 otrokom so bili priključeni<br />

skoraj vsi antropozofski otroci iz Stuttgarta in okolice,<br />

tako da smo na začetku delali z okrog 200 otroki.<br />

Posledica takšne situacije je bila, da je bila to praktično<br />

šola za vse razrede (Einheitschule). Za osnovo smo imeli<br />

delavske otroke, medtem ko antropozofski otroci večinoma<br />

niso bili delavski, pač pa so pripadali vsem slojem, od<br />

najnižjih do najvišjih. Torej je bilo na waldorfski šoli že s<br />

samo socialno sestavo izločeno vsakršno razlikovanje na<br />

osnovi statusa ali razreda. In cilj je vedno bil in tudi bo le<br />

upoštevanje tistega, kar je obče človeško. Kar na waldorfski<br />

šoli velja, so izobraževalna načela, zato med vlogami<br />

za vpis med posameznimi otroki ni razlik, pa četudi bi<br />

hoteli na primer vpisati sem otroka delavca in otroka bivšega<br />

cesarja. Štejejo le pedagoška in didaktična načela,<br />

in to bo veljalo tudi v prihodnje. Waldorfska šola je bila<br />

torej že od samega začetka zamišljena kot splošna šola.<br />

To pa je seveda prinašalo nekatere težave, saj delavski<br />

otrok prinese s seboj v šolo drugačne navade kot otroci<br />

iz drugih slojev. In ta nasprotja so se izkazala za izjemno<br />

koristna, razen nekaterih manjših zadev, ki jih je bilo<br />

mogoče z nekaj truda odpraviti. Katere so bile te težave,<br />

si lahko zlahka predstavljate; večinoma so se nanašale<br />

na življenjske navade in pri otrocih dostikrat ni lahko<br />

odstraniti vsega, kar prinesejo s seboj v šolo. Čeprav je<br />

tudi to mogoče doseči, če se človek tega loti z dobro voljo.<br />

Kljub temu so mnogi otroci iz tako imenovanih višjih<br />

slojev, ki niso bili vajeni imeti ob sebi nekaterih stvari,<br />

včasih domov odnesli neko neprijetno stvar, ki je izzvala<br />

neprijazne komentarje njihovih staršev.<br />

Tukaj so bili torej, kot sem rekel, na drugi strani otroci.<br />

Lahko bi rekel, da so oni predstavljali manjše težave.<br />

Večja težava je izhajala iz dejstva, da je bil ideal waldorfske<br />

šole izobraževati popolnoma v skladu z vedenjem o<br />

človeku, dajati otroku teden za tednom tisto, kar zahteva<br />

njegova lastna narava.<br />

V prvi fazi smo organizirali waldorfsko šolo kot osnovno<br />

šolo z osmimi razredi, tako da smo v njej imeli otroke<br />

stare od 6 ali 7 do 14 ali 15 let. Ti otroci so na začetku<br />

prišli k nam iz vseh vrst različnih šol. Prišli so z vsem<br />

mogočim predznanjem, prav gotovo ne vedno takšnim,<br />

ki bi se nam zdelo primerno za otroka določene starosti.<br />

Tako prvo leto nismo mogli računati na to, da bomo lahko<br />

izvajali naš ideal izobraževanja in tudi nismo napredovali<br />

v skladu z načrtom: 1., 2. itd, pač pa smo morali<br />

napredovati v skladu z individualnostmi otrok, ki smo<br />

jih v vsakem posameznem razredu imeli. Kljub temu je<br />

to bila le manjša težava. Večja težava je v tem, da nobena<br />

metoda izobraževanja, ne glede na to, kako idealna je,<br />

ne sme iztrgati človeka iz njegovih življenjskih povezav.<br />

Človek ni abstraktna stvar, ki bi jo lahko potisnili skozi<br />

izobraževanje in končali z njim; človek je otrok določenih<br />

staršev. Odraščal je kot produkt socialnega reda. In po<br />

izobraževanju mora ponovno vstopiti v ta socialni red.<br />

Vidite, če bi želeli izobraževati otroka strogo v skladu z<br />

neko idejo, bi pri 14-ih ali 15-ih letih brez dvoma bil zelo<br />

idealen, toda v modernem življenju ne bi našel svojega<br />

prostora, bil bi kot na morju. Torej na waldorfski šoli<br />

ni šlo le za vprašanje uresničevanja ideala, kakor tudi<br />

ni sedaj. Smisel izobraževanja otroka je torej, da ostane<br />

v stiku s trenutnim dnevnim življenjem, s socialnim redom<br />

današnjega dne. In tukaj ni smiselno reči: sedanji<br />

socialni red je slab. Četudi je dober ali slab, v njem preprosto<br />

moramo živeti. In za to gre; v njem moramo živeti<br />

in zato ne moremo otrok preprosto odstraniti iz njega.<br />

Soočil sem se torej z izjemno zahtevno nalogo uresničevanja<br />

ideje izobraževanja na eni strani, medtem ko sem<br />

na drugi strani moral biti v celoti v stiku z življenjem<br />

današnjega dne.<br />

Uradniki s področja izobraževanja so seveda menili, da<br />

je tisto, kar je bilo izvajano v drugih šolah, neke vrste<br />

ideal. Res je, da so vedno dejali: ni mogoče doseči ideala,<br />

človek lahko naredi le najbolje, kar v danih razmerah<br />

zmore. Življenje zahteva od nas vse mogoče stvari. Ampak<br />

ko imamo v praksi opravka z njimi, vidimo, da se tičejo<br />

vseh obstoječih ureditev, ki so bile zastavljene bodisi<br />

s strani državnih avtoritet ali drugih avtoritet kot izredno<br />

dobre in gledajo na institucijo, kot je waldorfska šola, kot<br />

na neke vrste čudaški hobi, kaprico, nekaj, kar je naredil<br />

nekdo, ki je malo prismuknjen.<br />

Veste, takšno čudaško šolo lahko vedno pustimo takšno,<br />

kot je, nato pa vidimo, kaj bo iz nje nastalo. In v<br />

vsakem primeru je treba s tem računati. Torej sem se<br />

trudil z njimi pogoditi preko naslednjega kompromisa:<br />

v memorandumu sem zaprosil, da mi dajo tri leta odloga,<br />

da preverim svojo 'kaprico', in otroci bodo po tem<br />

času dovolj napredovali, da bodo lahko prestopili tudi<br />

v običajne šole. Tako sem izdelal memorandum, ki je<br />

prikazal, kako naj bi otroci na koncu tretjega razreda,<br />

10 <strong>Waldorfske</strong> <strong>novice</strong> poletje <strong>2013</strong>

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!