Waldorfske novice - Poletje 2013

O E S a v i n j a
Učna njiva
Ga. Cvetka Bogovčič nas je vse presenetila in navdušila,
ko nam je na našem prvem srečanju ponudila
kos svoje zemlje za učno njivo v Črni vasi. Učna njiva
je zahvaljujoč njej, ge. Kozamernik ter vsem, ki so se
projektu pridružili, sedaj zaživela in se 'razvija'. Na njej
se 'teorija' o biodinamičnem pridelovanju spreminja v
prakso, ob njej pa zahvaljujoč g. Zorku nadaljujemo
s spoznavanjem delovanja po permakulturnih načelih.
Na učni njivi smo imeli do danes tri srečanja. Vsa so
potekala pod mentorstvom ge. Kozamernik in na vsakem
smo marsikaj izvedeli. Naj omenim, da na vsakem
srečanju upoštevamo sile, ki na ta dan delujejo. Če je
le mogoče, so dnevi izbrani glede na Setveni koledar
Marije Thun.
Na našem prvem srečanju smo se naučili mešati gnoj
iz roga ter gnoj po Mariji Thun. Z njima smo poškropili
preorano zemljo, ki smo jo predhodno zrahljali. S skupnimi
močmi smo posadili krompir, česen, čebulo, por,
zelišča in še marsikaj. Čudovito je bilo delo opravljati
skupaj – čas je v prijetni družbi hitro minil in veliko je
bilo opravljenega.
Prisrčen je opis drugega srečanja, ki ga je napisala
Mateja Petan: ''Zopet je prišel ta dan, ko se s Petrom
odpravljava v Črno vas na našo učno njivo. Se že veselim!
Spet bom v naravi, vse okoli mene zeleno, jupi!
Ko prispemo, se veselo pozdravimo z ostalimi vrtičkarji,
vzdušje je sproščeno, otroci skačejo okoli vsi razposajeni
in v travi iščejo kobilice, konji na sosednjem pašniku
umirjeno prežvekujejo travo in odganjajo muhe ... Komaj
čakam, da začnemo z delom in gospa Štefka nam pozorno
razporedi naloge. Določi me, da bi jaz mešala gnoj
iz roga. Pol ure, mi pove. Zelo se osredotočim na delo,
da ne bi s svojo nezbranostjo prinesla slabe energije na
mešanico, ki bo služila za gnojenje njive. Ko je gnoj zmešan,
ga Peter poškropi po njivi, drugi okopavajo jagode,
sadijo fižol, buče, kumare in ostalo. Gospa Štefka nam
ves čas prijazno svetuje, kako in kaj, res obvlada obdelovanje
vrta in rastline. Na koncu poškropimo še vse zelene
dele rastlin z rmanovim čajem in popoldne se počasi
prevesi v mrak. Ko se odpravljamo po travniški poti do
avtomobilov in se v travi že začnejo oglašati črički, sem
zelo zadovoljna in vesela, da smo na našo njivico zopet
posadili nove rastline in jo lepo oskrbeli, do naslednjega
tedna, ko se zopet vidimo. Se že veselim!''
Za njivo je vsekakor potrebno skrbeti tudi med srečanji,
saj le tako vrtnine lahko rastejo in se razvijajo
ter nam s tem tudi v prihodnosti omogočajo nadaljnje
učenje in dograjevanje znanja. Tu se elementu učenja
pridružuje tudi element delovanja v skupnosti. Skupaj
namreč skrbimo za zdravo rast in razvoj rastlin, kar
nas povezuje na nevsakdanji način. In tako rastemo in
se razvijamo tudi mi kot posamezniki, čeprav se tega
morda niti ne zavedamo. Pridružite se nam!
Vse, ki vas sodelovanje pri učni njivi zanima, prisrčno
vabim, da se nam pridružite! Za dodatne informacije me
lahko pokličete na 051 304 406 ali pa nam pišete na:
permadinamika@gmail.com.
mag. Boštjan Štrajhar, ravnatelj
Waldorfska šola
Celje spreminja
svoje ime in se seli
Po dveh letih delovanja waldorfske šole v Celju
se šola seli v šest kilometrov oddaljen Žalec.
Navkljub želji učiteljev in staršev in obljubam
župana v dveh letih nismo našli prostorov, kjer bi šola
lahko normalno nadaljevala svojo pot v Celju. To, da se
selimo v Žalec, pa niti slučajno ne pomeni, da smo nad
tem razočarani. Prihajamo v prostore ljudske univerze, kjer
bomo v drugem nadstropju z leti zasedli vse učilnice ter
tako prišli do polne devetletke. Poleg že sedaj lepo urejenih
prostorov imamo na voljo tudi telovadnico, razdelilno
kuhinjo, evritmijsko dvorano, zagrajeno zeleno zunanjo
površino, nadejamo se še vrta in njive. V teh prostorih je
pred leti delovala prva osnovna šola v Žalcu, tako da si
lahko predstavljate, da so prostori veliki in svetli. Našo
šolo sicer obiskujejo otroci iz kar štirinajstih občin in zdi
se, da bo selitev celo pozitivno vplivala na vpis v novi prvi
razred.
Poleg prvih treh razredov bomo v Žalcu odprli tudi
waldorfski vrtec, ki bo sprejel eno starostno mešano
skupino otrok. Mesta so bila zapolnjena še preden smo
uspeli na spletno stran objaviti povabilo k vpisu. Z naslednjim
šolskim letom se bo torej Waldorfska šola Celje
preimenovala v Waldorfsko šolo in vrtec Savinja,
ki bo po dveh letih delovanja imela že sedemdeset (70)
otrok! Veselje in navdušenje ob tej številki je v zbornici
veliko, prav tako tudi med starši – brez njih se ta
zgodba sploh ne bi začela pisati. Naslednje leto bomo
medse sprejeli tudi štiri nove sodelavce in prepričan
sem, da bomo tako kot sedaj še naprej uspešno sodelovali
in premagovali vse izzive, ki so plod zdravega
razvoja. Prav vsem sodelavcem gre čast in hvala, da ob
tempu, ki ga imamo, vsakodnevno polni optimizma in
energije prihajamo v šolo, ki bi ji marsikateri dan lahko
rekli drugi dom. Pri našem razvoju pa vsekakor ne
smemo pozabiti na matično šolo – brez konkretne podpore
direktorja Iztoka Kordiša, brez neskončnih dolgih
pogovorov z gospo Vero Grobelšek, ki je več dni pri nas
tudi hospitirala, in vseh ostalih učiteljev, s katerimi se
redno slišimo po telefonu, bi lahko šolo zgolj sanjali.
Posebna zahvala gre tudi nepogrešljivim tetam iz ozadja:
Karmen Bezgovšek, Moniki Černe, Alenki Lednik,
Ireni Logar, Ireni Kogoj in Heleni Rejc - te vsakodnevno
zasipam s telefonskimi klici in povprašujem še kaj drugega
kot, kakšno je vreme v Ljubljani. Hvala vam!
Waldorfske novice, poletje 2013 19