Waldorfske novice - Poletje 2013

simulirani dunajski orkester je bil uspešno oddirigiran
od vrste naših dijakov! Na vrhu smo se poigrali še v
zvočnem laboratoriju in v muzejski trgovinici. Zatem
smo se zapeljali do waldorfske šole Wien-Pötzleinsdorf,
ki se nahaja v nekdanjem dvorcu.
V soboto smo vstali zarana in se z dnevno karto odpravili
na tramvaj ter pohiteli v znameniti Musikverein.
V njem se odvije okrog 850 prireditev na leto in tam
smo si ogledali stekleno in kovinsko dvorano (ob njiju
sta pod zemljo še lesena in kamnita). Nato smo si
ogledali še manjšo Brahmsovo dvorano ter na poti do
nje bisto skladateljice Clare Schumann. Na poti v znamenito
zlato dvorano, kjer so se pripravljali na vajo,
smo na častnem mestu videli imeni dveh svetovno priznanih
slovenskih pevk, Marjane Lipovšek in Bernarde
Fink. V t.i. zlati dvorani se dogaja slavnostni vsakoletni
novoletni koncert za katerega karte lahko kupimo, če
smo izžrebani med pardesettisoč kandidati na loteriji
(bogate cvetne aranžnaje prispevajo iz San Rema).
Dvorana je skoraj povsem iz lesa in pozlate. Na stropu
so slike Apolona in devetih muz. Akustika je perfektna
tudi zaradi obešenega stropa in votlega prostora pod
dvorano, kamor so spravljali stole, če so dvorano uporabljali
za ples. Nato smo si ogledali še nekaj manjšo
Brahmsovo dvorano. Zgradbo je tudi načrtoval danski
arhitekt Teophil Hansen. Društvo prijateljev glasbe
(musikverein) je lani praznovalo 200 let svojega delovanja.
Po ogledu te veličastne zgradbe so nekateri nepozorneži
dobili en katalog za v malho. Pred tem pa smo
si ogledali baročno cerkev posvečeno Karlu Boromejskemu.
Krasita jo dva stebra z vijačnim prikazom življenja
tega svetnika, pred njo pa je jezerce s skulpturo
kiparja Henry-ja Moora. Nato smo odšli v muzejsko četrt
(Muzeumsquartier), kjer smo videli velikanski kompleks
nekdanje dvorne konjušnice preurejen v muzeje.
Dva najpomembnejša med njimi sta (kot bela in črna
palača v Tadž Mahalu) Leopoldov muzej in Mumok. Zatem
smo odšli v bližnji Umetnostnozgodovinski muzej,
kjer smo si skupaj pogledali Klimtove freske (bolj mladostno
delo), pa Tezeja in Kentavra Antonia Canove, pa
Dürerja, Rembranta in Vermeerja ter Breugla in Tizianovo
Madonno v zelenem. Po času za individualni ogled
smo šli pogledat tudi znamenito Cellinijevo solnico. Iz
KHM smo šli mimo spomenika Mariji Tereziji do slončka,
zatem pa smo vstopili v naravoslovni muzej. Tam
smo si šli najprej pogledat willendorfsko venero, vse pa
so (hja...) predvsem očarali premikajoči dinozavri na
poti. Skupaj smo šli še do simulacije ognjenika in do
množice dragih ter poldragih kamnov in mineralov. Videli
smo cele dvorane diamantov, biserov, opalov, smaragdov,
rubinov, samorodnega zlata, platine ….
Prosti čas je precej dijakov preživelo v nakupovalni
Mariahilfer Strasse. Nato smo se dobili skupaj in odšli
na Donauinsel. Tam je šla večina čez pontonski most,
nekateri na trampoline, lahko pa smo si tudi ogledali
nekaj sodobne arhitekture. Od tam smo se zapeljali v
zabaviščni Prater, kje so šli nekateri na drzne vlakovne
kompozicije in na kako hudo gugalnico.
16 Waldorfske novice poletje 2013