Zoran Sulejmanov - Penologija (p.778)

pri~inite {to vo ostvaruvaweto na personalizacijata na ~ovekot sî
u{te se probivaat razli~ni pati{ta {to go doveduvaat vo sudir so
negovata socijalizacija. Vakviot op{t teoretki pristap me|utoa,
mo`e da ne dobli`i i do objasnuvawe na socijalnite i li~nite karakteristiki
na osudenite lica {to se mo{ne zna~ajni od aspektot na
izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii.
Ovoj pristap poa|a od toa deka sekoj ~ovek e izlo`en na te{kotii
{to go popre~uvaat ostvaruvaweto na negovata sopstvena smisla
na `ivotot. Pred sekoj ~ovek se ispravaat raznovidni pre~ki {to stojat
nasproti negovite `elbi i o~ekuvawa. Pred tie te{kotii pak,
~ovekot mo`e da deluva upla{eno i da go pobara izlezot vo povlekuvaweto
{to istovremeno zna~i i otka`uvawe od vrednostite {to go
odlikuvaat kako individualno i generi~ko bitie. Sprotivstavuvaweto
na te{kotiite e mnogu po~est oblik na negovoto reagirawe
za{to go spasuva od zapa|awe vo apsurdna situacija. So takvoto sprotivstavuvawe
~ovekot mo`e da izvojuva ili da ne izvojuva pobeda, a toa
zavisi od gotovnosta da se bide aktiven kako i od racionalnosta i istrajnosta
vo toa povedenie. Samo onoj ~ovek koj ima svest i samodoverba
da deluva, odnosno ne{to da stori za izbegnuvawe na nepovolnata
sostojba, mo`e da go izbegne i rastrojsvoto na negoviot `ivot. Me|utoa,
seto toa ne e dovolno dokolku konkretniot poedinec odnapred ne
ja izbral vistinskata smisla na svojot `ivot ili pak, i pokraj nejzinoto
realno i razumsko postavuvawe, nedovolno razumno i brzopleto gi
izbral pogre{nite sredstva za nejzino ostvaruvawe. [to se odnesuva
pak, do sodr`inata na vistinskata smisla na `ivotot, taa ne mora kaj
sekoj poedinec da bide identi~na. Nejzinata sodr`ina zavisi od individualnite
biopsihi~ki svojstva na sekoj ~ovek, od negovata socijaliziranost
i kulturna izdignatost. No bez ogled na taa razli~nost, vistinska
mo`e da bide samo onaa smisla na `ivotot vo koja poedinecot
mo`e da najde realna merka me|u individualnite vrednosti i interesite
na zaednicata vo koja `ivee. Sledeno vo tie ramki na{ata pojdovna
i osnovna pretpostavka e deka kriminalcite se lu|e {to gi poznavaat
eti~kite kategorii, odnosno toa {to tie ne rabotele dobro ne gi
opravduva deka ne znaele {to e podobro. Nivnata naj~esta gre{ka e
toa {to ne uspeale da ja definiraat vistinskata smisla na sopstveniot
`ivot, a vo opredelen, pomal broj slu~ai i iracionalniot izbor
na na~inot i sredstvata za postignuvawe na svojata egzistencija i sre-
}a, ili pak i ednoto i drugoto. I bez poznavawe na osnovnoto na~elo
na filozofijata na stoicizmot kaj sekoj poediec, pa i kaj storitelite
na krivi~nite dela e prisutna svesta deka “^ovekot e sveto ne{to za
~oveka”. No svesta na kriminalecot e daleku od idealnata sostojba vo
koja spored Kant }e iz~eznat individualnite i posebnite celi i vo
koja site bi imale edinstvena cel vo `ivotot - ostvaruvawe na ~ovekovoto
dostoinstvo. ^ovekot imeno sÒ u{te ne uspeal da go usoglasi
individualnoto so op{testvenoto, za{to spored razli~nite sistemi
na svoite li~ni vrednosti sÒ u{te dominantno gi definira svoite
`ivotni celi. Toj neuspeh e najgolem i najvidliv kaj storitelite na
krivi~nite dela za{to kaj niv li~nosta na drugiot i negovite dobra,
vrednosti i interesi lesno se zemaat kako sredstvo, a ne kako cel na
14