Zoran Sulejmanov - Penologija (p.778)

za nadminuvawe na toj pluralizam. So obratniot proces - unifikacija
na kaznata li{uvawe od sloboda od razlikuvaweto spored re`imot na
nivnoto izvr{uvawe se prejde kon razlikuvawe na tretmanot sprema
osudenite lica ili vo nov kvalitet {to ja ovozmo`uva
resocijalizacijata. No i pokraj voo~enata opravdanost na toa
svrtuvawe vo zakonodavstvoto na oddelni zemji unifikacijata na
kaznata li{uvawe od sloboda se ostvaruva{e neramnomerno. Poa|aj}i
od kriteriumot stepen na ostvarenata unifikacija mo`e da se
razlikuvaat: a) zakonodavstva vo koi porane{noto mno{tvo se sveduva
na nekolku oblici na kaznata li{uvawe od sloboda obi~no robija,
zato~uvawe, strog i obi~en zatvor (pr. krivi~nite zakoni na Brazil
u{te od 1890, na Kralstvoto Jugoslavija od 1929, na [panija od 1944
god.). b) zakonodavstva so nivno sveduvawe na dva oblici - obi~en i
strog zatvor (Krivi~nite zakoni na Argentina 1921, Danska 1930,
FNRJ 1959) i v) zakonodavstva so unifikacija vo edinstven oblik na
zatvor (Krivi~nite zakoni na Polska 1944, ^ehoslova~ka 1950,
Bugarija 1951, SFRJ 1976 god.). Ovaa podelba dovolno jasno zboruva za
nasokata i dinamikata na ovoj proces.
Na prv pogled mo`ebi zvu~i paradoksalno deka nasproti
op{tite tendencii kon unifikacija na kaznite li{uvawe od sloboda
za kazneniot sistem od XX vek e karakteristi~en i eden drug proces -
procesot na {ireweto na krugot na krivi~nite sankcii. Negovata
nu`nost me|utoa, lesno }e se sfati ako se dovede vo vrska so
projavenata potreba za individuvalizacija na kaznata sprema li~nosta,
a ne sprema storenoto delo. Po~etocite na ovie barawa datiraat
u{te od krajot na XIX vek so voveduvaweto na merkite na bezbednost i
podocne`niot poseben sistem na merki od vospiten karakter sprema
maloletnite delinkventi.
Vo mnogu sli~en na predhodniot e i procesot na afirmacija na
supstitutite ili na tn. alternativi na kaznata zatvor. Stanuva zbor za
u{te edna specifi~nost na zakonodavstvoto od XX vek so koja {to pod
udar na opravdanite, ponekoga{ i bespo{tedni kritiki se trgna kon
toa na li{uvaweto od sloboda da i se odzeme mestoto na dominantna
kazna. Vo ovaa smisla se nudat golem broj na tn. predsudski, sudski i
penitencijarni alternativi 373) na koi {to podocna, vrz osnova na
kriteriumi {to nudat sli~na podelba }e im otstapime po{irok
prostor. Pritoa e osobeno zna~ajno {to vo site niv e involvirana
373)
Predsudskite alternativi se sostojat vo razli~ni oblici na svrtuvawe na
krivi~nata postapka kon vonkrivi~en, nepunativen na~in na postapuvawe (pr. tn.
diversion programes, uslovno zapirawe na krivi~nata postapka i sl.). So sudskite
alternativi nekoi klasi~ni sankcii ja napu{taat svojata marginalna pozicija vo
odnos na zatvorot ili pak sistemot se pro{iruva so novi so pomalku izrazen
punativen karakter (pari~na kazna, uslovna osuda, vr{ewe opredelena rabota vo
korist na zaednicata i sl.). Penitencijarnite alternativi pretstavuvaat vnatre{na
transformacija na kaznite li{uvawe od sloboda ili poinaku re~eno toa se merki so
koi samo se modificira izvr{uvaweto na zatvorskite kazni (otvoreni ustanovi,
re`im na polusloboda, vikend kazni i sl.). Vidi: Kambovski, V. op. cit, str. 298 i
natamu.
159