Zoran Sulejmanov - Penologija (p.778)

prodre idejata deka ni{to ~ove~ko ne treba da ni e tu|o duri i vo
odnos so onie {to osobeno te{ko go prekr{ile zakonot. Na toj na~in
doa|a do izraz demokratskiot karakter na edno op{testvo koe tokmu
vo oblasta na primenata na represijata mo`e da ja pronajde ili da ja
zagubi svojata vrednost. Na druga strana se nao|aat efektite {to od
primenata na ovoj princip obimno mu se vra}aat na samoto op{testvo
toga{ koga osudenikot nema da se pojavi kako recidivist. I, najposle,
vo ~uvstvitelnoto prekr{uvawe na humanosta vo svesta na samiot osudenik
se krie ona {to za toj odnos e mo`ebi i najbitno, negovata verba
barem vo nekoja vrednost na op{testveniot sistem i `elbata da ja
jakne svojata spremnost da odgovori na, zasega za mnogumina samo virtuelnata,
no vo su{tina stvarna karakteristika na pravednosta - na
sekoe dobro da se odgovori so dobro.
Sogleduvaweto na glavnite barawa i celi sodr`ani vo principot
na humanosta kako {to ponapred be{e izlo`eno ni ovozmo`uva
da dobieme jasna pretstava za negovoto nesomneno penolo{ko zna~ewe.
So toa me|utoa, ne mo`e da se izbegne obvrskata da se dade odgovor na
prigovorot deka ovoj princip e vo protivre~nost so represijata
zalo`ena vo sankcijata. Vo taa smisla se zabele`uva deka mo{ne
demago{ki, pa duri i cini~ki zvu~i baraweto za primena na humanost
pri izvr{uvaweto na vo osnova nehumani, represivni merki. Vo
odgovorot na ovoj prigovor se povikuvame na onie razmisluvawa so
koi se tvrdi "ako nehumaniot karakter na represivnite merki ne mo-
`eme apsolutno da go eliminirame, mo`eme da go reducirame na nu`na
mera, mo`eme pove}e da gi primenuvame onie sankcii kaj koi
retributivniot karakter pomalku e izrazen, mo`eme ograni~uvaweto
na slobodite i pravata na osudenite lica da gi svedeme na racionalna
i neophodna mera. "Samo vo taa smisla", veli Lazarevi}. "mo`eme da
zboruvame za humanizirawe na krivi~nopravnata represija... kon koja
treba da se opredeli sekoe demokratsko op{testvo." 714) Pritoa e zna-
~ajno i toa deka "po~ituvaweto na princiopot na humanosta e va`no
duri i toga{ koga na podra~jeto na prestapni{tvoto se konstatiraat
fenomeni koi svedo~at za porast na svireposta. Dr`avata koja mora da
bide moralna formacija vo svojot sistem ne mo`e da voveduva metodi
na sankcionirawe {to gi izmislile i spored koi se rakovodat
kriminalcite, a koi im se sprotivni na principite {to taa gi usvoila."
715)
714)
Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska kriminalna politika i njena nau~na zasnovanost, JRKKP,
Beograd, 1988/1, str. 20.
715)
Kiraly, T. Evolucija metoda i sredstava krivi~nog prava (Generalni izve{taj za I sekciju),
JRKKP, 1974/3, str. 395.
374