Zoran Sulejmanov - Penologija (p.778)

ne mo`e nitu da bide), toga{ preku nejzinoto pomestuvawe me|u
celite na sankciite vo prv red mora da se dojde do postignuvawe na:
a) Egzistencijata na poedinecot, {to zna~i da se so~uva
individualnata sigurnost, `ivotot, imotot i drugite osnovni
vrednosti (slobodata i pravata) {to vo edno organizarano op{testvo
gi poseduva ~ovekot. Sekoe posegawe vrz niv ~ovekot go pravat `rtva
na opredeleno samovolie a so toa se predizvikuva negovata potreba ne
samo od pravo, tuku i za opredelen kvantitet i kvalitet na pravda.
Takvata pravda treba istovremeno da bide od takov karakter {to }e
pridonesuva za eliminacija na revan{ot (privatnata odmazda), za{to
sekoga{ koga ne se po~ituva pravdata postoi realna opasnost od
nejzino zemawe vo svoi race. Eklatanten dokaz za toa e revan{ot za
proliena krv (krvna odmazda) koj vo mnogu sredini, me|u koi i vo
na{ata, sÒ u{te egzistira od pri~ini na neusoglasenosta na
pozitivnoto zakonodavstvo so barawata na pravdata.
b) Vtorata cel proizleguva od ~uvstvoto na nesigurnost {to e
vgradeno vo kolektivnata svest vo odnos na drugite i op{testvoto vo
celost. Ova ~uvstvo dobiva na svojot intenzitet po izvr{uvaweto na
krivi~noto delo osobeno toga{ koga so izre~enata sankcija ne e
zadovolena pravdata 693) .
v) Satisfakcijata na `rtvata od aspekt na pravdata ima
ednakvo zna~ewe kako i predhodnite celi. Za ostvaruvawe na pravdata
ne e bez zna~ewe dali so izre~enata sankcija Ò ili ne Ò postignato ona
{to doveduva do zadovoluvawe na subjektivnoto ~uvstvo na
o{teteniot. Za `rtvata (o{teteniot) so krivi~noto delo osobeno
va`na rabota e i toa dali Ò ili ne Ò nadomestena pri~inetata {teta.
Ako op{tata cel na krivi~nite sankcii e za{tita na op{testvoto i
poedinecot od kriminalitetot za o{teteniot e od malo ili nikakvo
zna~ewe toa {to dr`avata primenila sankcii ako ne odgovorila i na
svojata obvrska za obe{tetuvawe. Za o{teteniot naj~esto ve}e e
postignata pravdata dokolku e nedomestena {tetata. Vo takov slu~aj
toj ve}e ne e duri ni zainteresiran za toa dali sprema storitelot }e
bide primeneta krivi~na sankcija. Dr`avata e dol`na da ja obe{teti
sekoja `rtva {to ne pridonela za izvr{uvaweto na krivi~noto delo i
toa ne samo toga{ koga samiot delinkvent ne mo`e da ja plati ili
odraboti, tuku i vo onie slu~ai koga storitelot ne bil nitu otkrien
manifestira vo sudskata presuda". Rey, M.L. Dana{nji kazneni zahtevi i suvremena
kriminalna politika, Izbor, Zagreb, 1963/3, str. 302.
693)
"Vo najgolem broj sovremeni studii stravot od kriminalitetot (nesigurnosta na
gra|anite Z.S) e objasnuvan so biopsiholo{kite i sociodemografskite
karakteristiki na lu|eto (pol, vozrast, rasa, bra~en status, obrazovanie i dohod), so
direktnoto i indirektnoto iskustvo od viktimizacijata, so oficijalnata stapka na
kriminalitetot i prika`uvaweto na kriminalitetot vo mas-mediumite, odnosno so
stapkata na kriminalitetot onaka kako {to go gledaat gra|anite, so razilite vo
socijalizacijata, kako i so stepenot na doverbata vo policijata, a vo ponovo vreme i
so strukturnite karakteristiki na gradovite, odnosno so poedini delovi na ist grad".
Nikoli}-Ristanovi}, V. op. cit, str. 165. Kako {to od ovoj stav mo`eme da zabele`ime
sigurnosta ne se doveduva vo vrska so fenomenot pravda.
359