Zoran Sulejmanov - Penologija (p.778)

IV. OCENKA NA TEORIITE ZA CELITE NA KAZNATA
1. Na apsolutnite teorii za celite na kaznata mo`e da im se
stavat golem broj zabele{ki, za{to, kako {to vidovme, za niv kaznata
slu`e{e edinstveno za ostvaruvawe na idejata za apsolutna
spravedlivost. So toa {to na storitelot mu se nametnuva opredelena
nelagodnost {to odgovara na negovata vina se poni{tuva krivi~noto
delo i povtorno se vospostavuva pravdata. Ovde, kako {to veli Kant,
ne se raboti za toa od kaznata da se izvle~e bilo kakva poza za
storitelot ili za negovite sogra|ani, tuku za nejzina primena vo
srazmernost so ~istata pravda, vo soglasnost so na~eloto: "Ako
propadne pravdata toga{ ve}e nema nikakva vrednost da se `ivee na
zemjata". Vo sli~na nasoka bea razmisluvawata na Hegel. Kaj kaznata
ne stanuva zbor za nikakva korist naso~ena kon spre~uvawe, zastra{uvawe
ili popravawe, tuku za objektivno posmatrawe na pravdata i
nepravdata. Osnovniot kriterium za postignuvawe na apsolutnata
pravda e na~eloto na zasluga {to mo`e da se ostvari so odmazda. Ni
Kant, ni Hegel, nitu pak drugite pretstavnici na ovie teorii
voop{to i ne pra{uvaa za celite na kaznata. Tokmu zatoa i naj~estata
kritika e upatena kon nivnata teorija na odmazda kako samocel, kako
apsolutno zadovoluvawe na nekoja nepromenliva bo`ja, moralna ili
zakonska pravda. Toa e prigovor protiv isklu~ivoto svrtuvawe kon
minatoto kon zlostorstvoto, kon zloto {to koga edna{ ve}e se
slu~ilo ne mo`e da se popravi, a vrz koe sepak se dodava drugo zlo
iako od toa ne proizleguaat nikakvi dobri posledici. Kaznata e
opravdana ako e spravedliva, a spravedliva e ako e dosudena zatoa {to
e storeno zlodelo i spored merkata na toa zlodelo, napolno nezavisno
od toa kakvi ñ se efektite. Ottamu i sosema ispravnata ocenka deka
zad ovoj stav se krie samo filozofskata racionalizacija na
odmazdoqubivosta, ~ovekoviot primitiven streme` kon odmazda.
So eden od slednite prigovori {to i se upatuva na ovaa teorija
osnovano se negira primenlivosta na kantovohegelijanskoto barawe za
kaznata koja spored svojot pridones treba da go pogodi zlostornikot
tolku kolku {to negovoto delo ja pogodilo `rtvata. Nedoslednosta na
ova barawe mo`e da se vidi ne samo od toa {to vodi kon ekstremna
individualizacija na kaznata, tuku i od postoeweto na tn. krivi~ni
dela bez `rtvi (victimlles crimes) kade se poka`uva nemo`noto
utvrduvawe na ona {to `rtvata go pretrpela 418) .
Apsurdno e i klasi~noto retributivisti~ko sfa}awe na kaznata
kako pravo na zlostornikot za{to samiot zlostornik se protivi da
mu bide priznaeno takvo pravo 419) .
2. [to se odnesuva do relativnite teorii za celite na kaznata
418)
Vidi: Jankovi}, I. Smrt u prisustvu vlasti, Beograd, 1985, str. 7-8. Poinaku: Primorac, I.
op. cit, str. 101-109.
419)
Taka: Jankovi}, I. op. cit, str. 5. Sprotivnoto stojali{te spored koe so priznavaweto
na ova pravo na zlostornikot toj se tretira kako svesno su{testvo zvu~i premnogu
neubedlivo i deklarativno. Takvo stojali{te zastapuva Primorac, I. op. cit, str. 87-95.
201