Zoran Sulejmanov - Penologija (p.778)

delinkventi ne se sposobni za resocijalizacija 764) . Takvi se na primer
onie lica od kategorijata na psihi~ki nezrelite, rastroeni i psihopatite
sprema koi sekakov tretman naso~en kon nivno prevospituvawe
ostanuva bez vidlivi rezultati. Natamu se veli deka ima i takvi
osudenici koi ne treba da se resocijaliziraat osobeno onie kaj koi
krivi~noto delo e epizoda ili nesre}en slu~aj vo `ivotot (kategirija
na nebre`ni delinkventi). I, najposle, deka sekoja resocijalizacija
ima ograni~en karakter. Kon sevo ova se dodava deka efektivniot
karakter na resocijalizacijata ne se gradi samo vrz primenetite
programi na tretman tuku i so uslovite koi postojat nadvor od
kazneno-popravnite ustanovi, uslovi vrz koi zakonodavstvoto i
kaznenata disciplina nemaat nikakvo vlijanie 765) .
Vrz seto ova so pravo se nadovrzuva pra{aweto dali e porazumno
resocijalizacijata na osudenite lica da se smeta za cel {to
treba kolku e mo`no pove}e da se ostvari, a ne kako edinstvena cel na
kaznata, i natamu, deka edna takva resocijalizacija ne e nikoga{
definitivna i zasekoga{ obezbedena, tuku deka taa mo`e da bide
postignata samo za eden razumen vremenski period 766) . Afirmativniot
odgovor na ovie pra{awa e sosema prifatliv i za razika od nekoi
drugi avtori 767) , otsekoga{ sum go zastapuval vo potkrepa na stavovite
{to se vo nu`en dopir so ovoj probelem.
9. Vo penolo{kata literatura ~esto se istaknuva deka
dene{nite obidi za resocijalizacija na osudenite lica nemaat
zna~ajno vlijanie za namaluvawe na recidivizmot. Taka na primer
poznatiot francuski kriminolog @an Pinatel (Jan Pinatel) uka`uva
deka sovremenata penalna i penitencijarna humanizacija "nemale
nikakov uspeh" za {to svedo~i porastot na recidivizmot 768) . Vakvata
konstatacija e prisutna i vo mnogu drugi istra`uva~i trudovi na
poznati amerikanski, skandinavski i angliski avtori. Tie uka`uvaat
na edna paradoksalna situacija koja spored niv se sogleduva vo faktot
{to novite metodi se primenuvaat dosta intenzivno, naso~eni se kon
"lekuvawe" na osudenite lica, a efektite sepak izostanuvaat 769) . Vo
ovaa smisla se odi duri i dotamu {to se tvrdi deka nekoi empiriski
istra`uvawa poka`ale deka procentot na pvratnicite me|u onie koi
se osuduvani na dolgi kazni ne bil ni{to pomal odo{to kaj licata
osuduvani na pokratki kazni li{uvawe od sloboda 770) .
Me|utoa, ona {to ovde e posebno zna~ajno e deka kaj ovie i
drugi avtori sepak dominira stavot deka pri~inite na recidivizmot
764)
Lopez-Rey, M. Dana{nji kazneni zahtevi i suvremena kriminalna politika, Izbor, Zagreb,
1963/3/, str. 301.
765)
Ibid, str. 301.
766)
Ibid, str. 301.
767)
Resocijalizacijata kako edinstvena cel na kaznata se prote`ira od pove}e avtori.
Me|u niv e i Ba~i}, F. Organizacija i tok procesa prevaspitanja zatvorenika, JRKKP, Beograd,
1963/1, str. 29.
768)
Vidi: Milutinovi}, M. Penologija, str. 74.
769)
Arnaudovski, Q. Penologija, str. 121.
770)
Taka: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit, str. 343. i dr.
411