Zoran Sulejmanov - Penologija (p.778)

i onoj za zna~eweto na pridonesot na `rtvata vo kaznuvaweto.
Filozofite {to delumno se zanimavale so problemite na
kaznata i kaznuvaweto vo robovladetelskiot Rim ne uspeale da dadat
nekoi novi i poinakvi idei od nivnite gr~ki predhodnici. Takov e
primerot so Ulpijan, Ciceron i nekoi drugi misliteli od toa vreme.
Me|u niv sepak }e se izdvoi sofistot Lukrie Anej Senaka (4-65) so
svoeto zna~ajno delo "Rasprava za gnevot" vo koe }e im posveti mnogu
pogolem prostor na ovie pra{awa. Iako i kaj nego se ~uvstvuva golemo
vlijanie na Protagora i Platon negovite sfa}awa zna~at ~ekor
ponapred vo ovaa oblast za{to niz povrzuvaweto na celite na kaznata
so opredeleni endogeni faktori na kriminalitetot (strastite)
genijalno ja anticipriral sovremenata individualizacija na
kaznuvaweto, a so svojot streme` za humanizirawe na kaznite se izdignuva
ne samo pred svoeto tuku i pred na{eto vreme.
Osnovnoto pra{awe {to toj saka da go re{i e na~iniot na koj
treba da se ubla`i gnevot kako okolnost od koja proizleguvaat mnogu
zla, a me|u niv i na kriminalitetot i drugite poroci na ~ovekot. Spored
nego gnevot e najgrdata ~ove~ka strast {to se ra|a bez u~estvo na
voljata i rasuduvaweto 145) i vodi kon posegnuvawa na oru`je, kon krv,
ubistva, zaemni gadosti me|u lu|eto, razni uni{tuvawa i nepravedno
izre~eni kazni 146) . Onoj {to pottiknat od gnevot }e stori grev
(prestap) 147) treba da se kazni, no kaznata treba da bide poslednoto
sredstvo za iskorenuvawe na gnevot. Vistinskiot za{titnik na
narodot treba najprvin da se potrudi da go razvie gra|anskiot duh za
dobroto i zamrazuvaweto na nepravdata preku dejstvoto na blagiot
zbor (sovetuvawe), a potoa so poblag verbalen prekor (opomena, ukor)
i najposle so blagi kazni {to mo`at da se otpovikaat, no i so onie
najostrite rezervirani za najlo{ite prestapnici 148) . Koja kazna }e se
izbere, dali taen ili javen ukor, javno `igosuvawe, progonuvawe ili
smrtna kazna 149) i spored Seneka zavisi od toa dali se raboti za
popravlivi ili nepopravlivi zlostornici 150) . Sudijata e toj {to treba
da znae deka edna kazna se upotrebuva za popravawe a druga za
otstranuvawe i deka vo dvata slu~ai treba da se ima predvid idninata
a ne minatoto. Zatoa "nikoj razumen ne kaznuva za ona {to e storeno,
tuku zatoa vo idnina da ne se gre{i, ona {to e pominato ne mo`e da se
otpovika, a idninata mo`e da se predupredi 151) . Vo obata slu~ai treba
da se bara korista {to kaznata ja nosi za idninata, a taa korist e
145)
Seneka, Rasprava o gnevu, Rad, Beograd, 1983, str. 20-30.
146)
Ibid, str. 5-6.
147)
Grev e sramno da mu se {teti na tatkovinata: zna~i i na gra|ninot za{to toj e del
od tatkovinata (a delovite zaslu`uvaat po~it, ako ja zaslu`uva celinata)". Ibid, str.
56.
148)
Ibid, str. 11
149)
Ibid, str. 20.
150)
Ibid, str. 19.
151)
Ibid, str. 25. Toa e poznata izreka koja vo original glasi: "Nemo prudens, quia
peccatum est, sed ne peccatur, revocasi enim praeteria non possunt, futura prohibentur".
87