Zoran Sulejmanov - Penologija (p.778)

stavovi tvredwata od tipot: "denes vo teorijata preovladuvaat
sfa}awata koi ja opravduvaat primenata na ovie osnovi za davawe
milost, {to ima svoj odraz vrz nivnoto seop{to prifa}awe vo
zakonodavstvata na sovremenite zemji", Demek, taka pravat site, bez
da se odgovori zo{to i kako go pravat toa.
2. Od druga strana postojat argumenti {to se istaknuvaat
protiv amnestijata i pomiluvaweto. Me|u niv najzna~ajni se
slednite:
- Amnestijata i pomiluvaweto pridonesuvaat kon arbitrernosti
i zloupotrebi. Imeno, istoriski potvrdena vistina e deka osobeno
vo sredniot vek postoea brojni arbitrernosti i zloupotrebi na
navedenite instituti. Ottamu vo krivi~nopravnata teorija takvite
pojavi so pravo bea napa|ani, osobeno od strana na pretstavnicite na
klasi~nata {kola .
Protiv ovoj argument se istaknuva deka vo sovremeni uslovi ne
e izdr`an, odnosno, deka navistina se mo`ni zloupotrebi me|utoa, toa
navodno mo`elo da se slu~i samo vo vremeto koga amnestijata i
pomiluvaweto bile akt na milost na poedinci, te. na vladetelite(?).
A deka vo sovremeni uslovi ne mo`e da ima arbitrernosti i zloupotrebi
se istaknuvaat najrazli~ni prozai~ni objasnuvawa, naj~esto od
tipot "ovie prigovori ne se opravdani ako se imaat vo vid op{testvenite
potrebi zaradi koi amnestijata i pomiluvaweto se usvojuvaat
vo sovremenoto pravo {to ne vodi kon arbitrernost ako ovie
Ibid, str. 497.
Taka na primer, spored Bekarija "milosta, {to zna~i vrlinata koja porano
ponekoga{ go nadomestuvala ispolnuvaweto na site ostanati vladea~ki dol`nosti na
suverenot, bi trebalo da se isklu~i od edno sovr{eno zakonodavstvo vo koe kaznite
bi bile blagi a na~inot na sudewe pravilen i brz. Taa vistina mnogu te{ko }e mo`at
da ja prifatat onie koi `iveat vo neredot na kaznenopravniot sistem vo koj
prostuvaweto i pomiluvaweto se nu`ni zaradi apsurdvnite zakoni i okrutnite
kazni". Vo ovaa smisla Bekarija natamu pojasnuva: "treba da se ima na um deka milosta
e vrednost na zakonodavecot, a ne na onoj koj gi primenuva zakonite i deka mora da
izvira od zakonite a ne od poedine~na odluka. Ako na lu|eto im se poka`e deka
zlostorstvata mo`at i da se prostat i deka kaznata ne e nu`na posledica na
zlostorstvoto, toga{ kaj niv se budi nade` vo nekaznivosta i im se sugerira misla
deka, koga ve}e e mo`no prostuvaweto, kaznuvaweto pred sî e akt na sila odo{to na
pravda. Osven toa koga vladetelot nekogo go pomiluva, izgleda kako da ja `rtvuva
javnaat bezbednost na poedincite i, iska`uvajki lekomislena blagonaklonost sprema
poedinecot, donesuva op{t dekret za nekaznivosta". Beccarria, C. O zlo~inima i
kaznama, Logos, Split, 1984, str. 131-132. Izri~ni protivnici na prostuvaweto na
kaznata bea i Hegel i Kant. Kant dodu{a go priznava{e institutot pomiluvawe no,
samo kako prerogativ na suverenot, koj ovoj institut smee da go koristi isklu~ivo
koga `rtva na prestapot e toj samiot. Vo ostanatite slu~ai, spored Kantoviot sud,
retributivnata pravda ne smee da se derogira so pomiluvaweto. Ovde vo Kantovoto
u~ewe za kaznata mo`e da se prepoznae staroto na~elo fiat iustitia pereat mundus.
Primorac, I. Prestup i kazna, NIP Mladost, Beograd 1978, v. str. 20-22, 40, 47, 75-77, 111.
684