Zoran Sulejmanov - Penologija (p.778)

So ogled deka za ovoj problem be{e govoreno vo ramkite na
opredeluvaweto na op{tiot teoretski pristap na penologijata ovde
}e se zadr`ime samo vrz podvlekuvawe na zna~eweto na sociolo{kite
prou~uvawa vo penitencijarnata oblast.
Kako {to imavme prilika da vidime, stanuva zbor za
sovremenata orientacija kon prou~uvawe na socijalnite aspekti na
zatvorskata zaednica zaradi nadminuvawe na uslovite i odnosite {to
vr{at negativno vlijanie vrz zatvorenicite i ja spre~uvaat nivnata
resocijalizacija i socijana adaptacija. Vo ovaa smisla se ~ini
dovolno ako se istakne deka vrz osnova na brojnite sociolo{ki istra-
`uvawa za vlijanieto na zatvorskata sredina, kako specifi~na
totalitarna op{testvena zaednica vo koja se prisutni dlaboki
vnatre{ni sprotivnosti, penologijata doa|a do neophodni soznanija za
povedenieto na osudenite lica. Toa povedenie e determinirano od
raznovidnite odnosi {to se ostvaruvaat vo edna izolirana sredina
me|u samite osudenici i na relacijata neformalen zatvorski sistem,
{to go so~inuva osudeni~kata populacija i nemu sprotivstaveniot
formalen zatvorski sistem, sostaven od penitencijarnata uprava. Vo
tie dinami~ni i mo{ne slo`eni odnosi osudenite lica nastapuvaat od
pozicija na svoite individualni i tesno grupni interesi i pritoa
ostvaruvaat razli~ni ulogi gradej}i specifi~na subkultura vo koja
posebno mesto dobivaat problemite na prizonizacijata (asimilacija
na osudenite lica vo zatvorskata kultura) i osudeni~kiot kodeks na
prisilno odnesuvawe. Takvite interakcii {to naj~esto se optovareni
so zaemna nedoverba i niza konfliktni situacii vo sodejstvo so
intenzivnata ~uvstvitelnost sprema zatvorskite deprivacii vodat
kon formirawe na osobeno negativni stavovi, ~uvstva i uveruvawa.
Seto toa zaedno vo zna~itelna mera go determinira osudeni~kiot
odnos i negovoto povedenie vo procesot na prevospituvaweto, a
ottamu i kon sevkupnite op{testveni vrednosti.
Efikasnoto izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda vo
golema mera zavisi i od poznavaweto na ovie odnosi. Spored toa
penologijata ne smee da se ograni~i samo vrz prou~uvaweto na li~nosta
na osudenikot od stojali{te na negovite biopsihi~ki karakteristiki
tuku da gi zafati i vo sklop na realnite socijalni uslovi i
vlianija {to se ostvaruvaat vo penitencijarniot ambient. Bez sogleduvawe
na ovie socijalni odnosi ne mo`e da se o~ekuva uspe{no
ostvaruvawe na edna od celite na zatvoraweto - resocijalizacija na
osudenite lica. Vo taa smisla treba da se sfatat i podr`at istra`uvaweto
na ovie problemi. Pritoa ne smee da se izgubi od vid deka
poradi vakviot interdisciplinaren pristap penologijata ne se
pretvora vo sociolo{ka nauka. Za{to, ako taa napolno se izdvoi od
nejziniot predmet i postavi kako zasebna sociolo{ka, nauka toga{
ve}e ne bi se zanimavala so nau~na obrabotka na pozitivnoto izvr{no
krivi~no pravo {to se javuva kako neophoden uslov za negova primena
i natamo{en razvoj. Vakvata opasnost ja sogleduvaat duri i onie
avtori {to izri~no se izjasnuvaat deka penologijata e sociolo{ka
nauka. Taka na primer Arnaudovski spored koj "penologijata e
sociolo{ka nau~na disciplina po opredelenosta na predmetot, po
42