21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Penologija (p.778)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

no`) zaradi nivnata upotrebna ili emocionalna vrednost. Osudenikot<br />

natamu sekoga{ koga toa }e go posakal mo`el da se napie kafe ili<br />

drug vid pijalok, da se potstri`i ili da pu{ti kosa, brada i mustaki,<br />

da sportuva ili da se odmara i sl. So li{uvaweto od sloboda na sekoj,<br />

pa duri i na onoj osudenik {to vo ustanovata ima pogolem `ivoten<br />

standard od onoj {to go imal na sloboda, seto ova mu se uskratuva i<br />

sveduva vo ramkite na zadovoluvaweto na najnu`nite potrebi. Ottamu<br />

proizleguvaat neugodni ~uvstva koi se manifestiraat kako<br />

poti{tenost, napnatost, nezadovolstvo, otpor i na drug na~in. Ovie<br />

sostojbi se odraz na dopolnitelno do`iveanata degradacija na<br />

sopstveniot status i ~esto se povrzani so dlaboki krizi na<br />

sopstveniot identitet. Od tie pri~ini osudenite baraat specifi~ni<br />

odgovori {to treba da go ubla`at nivnoto nepovolno dejstvo.<br />

Naj~estiot izlez se nao|a vo takvo povedenie {to se manifestira vo<br />

kra`bi, nasilno odzemawe tu|i predmeti, slu`ewe so iznudi i uceni i<br />

razvivawe na sistem na trgovija i zalena{tvo me|u samite osudenici<br />

kako i vo korumpirawe na zatvoskiot personal. Na toj na~in se<br />

zadovoluvaat materijalnite potrebi, se obezbeduva pogolem komfor i<br />

preku podigaweto na svojot ugled pred drugite se vra}a izgubeniot<br />

identitet.<br />

Vistinsko re{enie za otstranuvawe na ovie neprijatnosti i<br />

nivnite posledici me|utoa, ne e vo racete na osudenite tuku vo<br />

sistematski usilbi za nivno ubla`uvawe. Dozvoluvaweto da se dr`at<br />

pogolem broj predmeti {to ne pretstavuvaat opasnost za drugite,<br />

pogolem nadomest za rabota, otvoraweto kantini so raznovrsna stoka<br />

i zgolemenata tolerantnost sprema ona {to za osudenikot pretstavuva<br />

vrednost koja mu ovozmo`uva da se razlikuva od drugiot se samo nekoi<br />

od mo`nite preventivni sredstva.<br />

ad) Deprivacijata na heteroseksualnite odnosi e pojava {to<br />

vo kazneno-popravnite ustanovi go predizvikuva homoseksualizmot i<br />

otvara prostor za pojava na SIDA i razni sudiri. Vo uslovi kade<br />

otsustvuva mo`nosta koga toa }e se posaka da se bide so svojata devojka<br />

ili sopruga, lesno se snao|aat onie osudenici koi od porano imale<br />

homoseksualni vrski no, i onie {to poradi latentni homoseksualni<br />

predispozicii vo ustanovata nao|aat povolna atmosfera za<br />

prifa}awe na ovie uslugi. Vo zatvorski uslovi homoseksualizmot<br />

ponekoga{ se prifa}a i od koristoqubivi celi 1062) . Seto toa sozdava<br />

nezdravi odnosi {to se pretvoraat vo tepa~ki od qubomora, vo kra`bi<br />

so koi }e se dojde do iznosot opredelen za odr`uvawe na vakvi odnosi,<br />

vo posramenost i psihi~ki potresi poradi podocne`no zrelo<br />

rasuduvawe za ona na {to nekoj bil lekomisleno naveden ili prisilen<br />

i sl.<br />

Glavno sredstvo za otstranuvawe na {tetnoto dejstvo na<br />

heteroseksualnata apstinencija e dozvoluvaweto na normalni<br />

1062)<br />

Interesen primer za toa kako mo`e da se stane homoseksualec vo zatvorskite<br />

uslovi dava Bili Hejs (Pono~ni ekspres, De~je novine, Gronji Milanovac, 1980, str. 205-215).<br />

Avtorot na ovoj roman ostvaril takov odnos so edno lice vo zatvorot Samarxiklar vo<br />

Istambul kade ja izdr`uval kaznata od 30 godini za {verc na dva kilogrami ha{i{.<br />

606

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!